Jedro

Kot vrednost terjatve za odmero cene izvršiteljske storitve po vrednosti predmeta se upošteva samo vrednost glavnega zahtevka, obresti in druge stranske dajatve pa se ne upoštevajo, razen če se uveljavljajo kot glavni zahtevek.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (zavrnjenih 476,00 SIT) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvršitelju za opravljeno delo prizna stroške in nagrado v znesku 3.351,04 SIT, ki si jo izplača iz predujma, upniku pa mora vrniti razliko izplačanega predujma v znesku 476,00 SIT. Proti takšnemu sklepu se je pritožil izvršitelj, kolikor mu sodišče prve stopnje ni v celoti priznalo priglašenega zneska stroškov. Predlaga, naj mu sodišče prizna tudi 476,00 SIT. Navaja, da je upošteval terjatev, kot mu je bilo naloženo z navodili ministra. Meni, da ni v pravdnem postopku, zato ni mogoče upoštevati 39. člena ZPP. Pritožba ni utemeljena. Na podlagi 291. člena Zakona o izvršbi in zavarovanja (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98) je izvršitelj upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po tarifi, ki jo predpiše minister, pristojen za pravosodje, na predlog Zbornice izvršiteljev. Z 9. členom Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Pravilnik, Ur. l. RS, št. 32/2000) je določeno, da se za odmero cene izvršiteljske storitve po vrednosti predmeta uporabi vrednost terjatve, ki jo je v posamezni izvršilni zadevi ugotovilo sodišče. Navodila ministra v tem delu niso relevantna. Ker pa Pravilnik, izdan na podlagi ZIZ, ne določa kriterijev za ugotovitev vrednosti terjatve, jo je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo z uporabo določbe 39. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99), na podlagi katere se kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka. Izraz "terjatev" je v 1. točki 16. člena ZIZ opredeljen kot pravica do denarnega zneska ali do neke druge dajatve, storitve ali opustitve. Pojem terjatve kot konkretne upnikove pravice oz. vsebine njegovega zahtevka tako ni identičen pojmu "vrednost terjatve", kot jo ugotovi sodišče na podlagi 9. člena Pravilnika. Ne zakonodajalec ne po njegovem pooblastilu izdajatelj Pravilnika nista posebej uredila, da se cena izvršiteljeve storitve obračuna od zneska celotne upnikove terjatve, ki jo sestavljajo glavnica in stranske terjatve. Zato je sodišče prve stopnje na podlagi 15. člena ZIZ v postopku izvršbe in zavarovanja pravilno smiselno uporabilo določbe ZPP in izvršitelju tudi pravilno odmerilo nagrado in stroške za njegovo delo. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.