Jedro

Dejstvo, da je stranka predstojnik okrajnega sodišča in da se vsak dan videva v isti stavbi s sodniki pritožbenega sodišča, ni razlog za smotrno delegacijo takšnega sodišča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

Nasprotni udeleženec je v tem nepravdnem postopku, ki teče pred Okrajnim sodiščem v X, predlagal, naj vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče za odločanje v pritožbenem postopku.

Predlog utemeljuje z okoliščinami, da je predlagateljica predstojnica Okrajnega sodišča v Y in tako v sodno upravnih in strokovnih zadevah v stiku z Višjim sodiščem v Y, ki je pritožbeno sodišče, in s posameznimi sodniki tega sodišča; da ima to sodišče po personalnem svetu posebne pristojnosti v razmerju do predlagateljice glede na njen položaj; da imajo sodniki okrajnega in višjega sodišča prostore v isti stavbi; da je predlagateljica obravnavanje te zadeve povezala s svojo vodilno funkcijo in predlagala disciplinski postopek zoper nasprotnikovega pooblaščenca pri Odvetniški zbornici Slovenije.

Predlog ni utemeljen.

Zakon o pravdnem postopku določa v 67. členu med drugim, da lahko vrhovno sodišče na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če so za to podani tehtni razlogi.

V tej zadevi je vrhovno sodišče s sklepom I R 36/96 na predlog predlagajoče stranke določilo na podlagi 68. člena ZPP/77 drugo stvarno pristojno sodišče za odločanje v tej zadevi, in to Okrajno sodišče v X. Torej sodišče z območja Višjega sodišča v Y. S takšno odločitvijo je posredno dalo vedeti, da ni razlogov za prenos zadeve zunaj območja Višjega sodišča v Y. Res je bila takrat predlagateljica sodnica Okrajnega sodišča v Y., sedaj pa je njegova predstojnica. Vendar slednje ni takšna okoliščina, ki bi narekovala smotrno delegacijo. Nadzorstvo po 67. členu Zakona o sodiščih ter drugem odstavku 173. člena Sodnega reda, na katera se sklicuje predlog, pomeni le, da opravlja predsednik višjega sodišča nadzorstvo nad opravljanjem zadev sodne uprave okrajnega sodišča, o pritožbi v tu obravnavanem postopku pa ne bo odločal predsednik sodišča, marveč sodniki pritožbenega senata (prvi odstavek 1. člena, prvi odstavek 36. člena in prvi odstavek 105. člena Zakona o sodiščih). Na sodnike člane senatov se ne nanašata niti 181. in 182. člen Sodnega reda. Doslej povedano velja tudi v razmerju do personalnega sveta višjega sodišča. Sodniki so pri svojem delu samostojni in neodvisni in tako službene upravno sodne povezave med predstojnico okrajnega in predsednikom višjega sodišča ne morejo in ne smejo vplivati na nepristranskost sodnikov, ki odločajo o stvari. Končno tudi "srečevanje sodnikov" v isti stavbi in očitki predlagateljice nasprotnikovemu pooblaščencu ne morejo biti resni razlogi niti za pomislek glede tega, ali bi bilo smotrno, da v pritožbenem postopku odloča o stvari drugo pristojno sodišče. Nepristranskost sodnikov ni in ne sme biti na majavih nogah.

Po povedanem v predlogu uveljavljanih razlogov ni mogoče uvrstiti med tehtne razloge po 67. členu ZPP. Zato je sodišče predlog zavrnilo.