Jedro

O zahtevah Zveze hranilno-kreditnih služb Slovenije in Slovenske zadružne kmetijske banke za denacionalizacijo premoženje iz 67. člena zakona o zadrugah so stvarno pristojni odločati občinski upravni organi, določeni v 1. odstavku 54. člena zakona o denacionalizaciji. Ministrstvo za finance bi zato moralo tako zahtevo odstopiti tistemu občinskemu upravnemu organu, ki je glede na vrsto premoženja pristojen odločati o zahtevi.

Izrek

Tožbi se ugodi in se sklep Ministrstva za finance z dne 1.7.1993 odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla zahtevo tožečih strank za denacionalizacijo,s katero sta tožeči stranki,sklicujoč se na 67.člen zakona o zadrugah, zahtevali vrnitev nepremičnin,ki so bile last nekdanje hranilnice in posojilnice v Hotedršici.Kot podlago za izdajo navedenega sklepa tožena stranka navaja 2.odstavek 125.člena, v zvezi s 25.členom in 4.odstavkom 66.člena zakona o splošnem upravnem postopku(ZUP).V obrazložitvi izpodbijanega sklepa tožena stranka navaja,da je po določbi 4.točke 1. odstavka 54.člena zakona o denacionalizaciji(ZDEN) pristojna le za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo premoženja bank,zavarovalnic in drugih finančnih organizacij,torej osebnih ali kapitalskih družb z njihovim kapitalom.Upravičenci za denacionalizacijo premoženja navedenih družb so delničarji ali družbeniki,kar tožeči stranki nista.Po določbah ZDEN osebe,ki ne izkazujejo pravnega nasledstva,ne morejo biti upravičeni vlagatelji zahteve za denacionalizacijo.Nadalje tožena stranka navaja,da določba 67.člena zakona o zadrugah,s katero tožeči stranki utemeljujeta zahtevo za denacionalizacijo, ne določa niti organov niti postopka za vrnitev premoženja,niti ne napotuje na postopek po ZDEN.Ker tožena stranka za odločanje o zahtevi tožečih strank ni pristojna,niti ni mogla ugotoviti,kateri upravni organ je pristojen za odločanje,je morala po določbi 4.odstavka 66.člena ZUP zahtevo tožečih strank zavreči. Tožeči stranki s tožbo izpodbijata navedeni sklep. Navajata, da je tožena stranka,s tem ko je njuno zahtevo za denacionalizacijo poslala zavezancem za vrnitev v zahtevi navedenega premoženja, že začela z vsebinskim obravnavanjem zahteve,zato zaradi formalnih razlogov zahteve ni mogoče zavreči.Tudi sicer tožeči stranki menita,da je tožena stranka pristojna za odločanje o njuni zahtevi, kar jasno izhaja iz določbe 4.točke 1.odstavka 54.člena ZDEN. Nevzdržno je tudi stališče,da tožena stranka ni mogla ugotoviti, kateri organ je pristojen odločati o zahtevah za denacionalizacijo po določbi 67.člena zakona o zadrugah.Tožena stranka tudi nima prav,ko trdi,da tožeči stranki,ker nimata izkazanega pravnega nasledstva,ne moreta biti upravičenki po ZDEN.Tožeči stranki sta namreč upravičenki po določbah zakona o zadrugah.Tožeči stranki tudi menita,da se ne glede na to,da zakon o zadrugah nima posebnih postopkovnih določb,o zahtevah za denacionalizacijo po zakonu o zadrugah odloča v upravnem postopku, kot to določa ZDEN.Dopuščata pa možnost,da se tudi po 67.členu zakona o zadrugah določi stvarna pristojnost glede na vrsto podržavljenega premoženja,kar pomeni,da bi tudi o teh zadevah odločali na prvi stopnji občinski upravni organi,določeni v 1.do 3.točki 1. odstavka 54.člena ZDEN.Ker je izpodbijani sklep nezakonit in tožečima strankama onemogoča uveljavljanje v zakonu določene pravice, predlagata,da sodišče tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijanem sklepu zaradi razlogov njegove obrazložitve ter še navaja,da določba 67.člena zakona o zadrugah ne napotuje na uporabo določb ZDEN.Razlog zato je morda ta,da so bile vse zadružne posojilnice in hranilnice likvidirane na podlagi uredbe o likvidaciji kreditnih zadrug,pri čemer navedena uredba ni bila pravni naslov za podržavljenje nekdanjih kreditnih zadrug.Po opravljenem likvidacijskem postopku je pomenila likvidacija kreditne zadruge civilno smrt.Tožena stranka še navaja,da je po podatkih spisa očitno,da gre v zadevi za sporna premoženjskopravna razmerja,o katerih pa tožena stranka ni pristojna odločati ne po zakonu o zadrugah ne po ZDEN.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi sta tožeči stranki pri toženi stranki vložili zahtevo za denacionalizacijo kot v zakonu določeni upravičenki za vrnitev premoženja kreditnih zadrug,zadružnih zavarovalnic in njihovih zvez,ki je bilo po 9.5.1945 brez nadomestila prenešeno na državo ali druge uporabnike (67. člen zakona o zadrugah, Ur.l. RS, št. 13/92 in št.7/93 - ZZad), vendar je tožena stranka njuno zahtevo s sklepom zavrgla,ker je menila,da sama o zadevi ni pristojna odločati,kateri organ je pristojen odločati o zahtevi pa ni mogla ugotoviti. Pri tem se je sklicevala na določbo 4.odstavka 66.člena ZUP. Po presoji sodišča pa tožena stanka za tak sklep ni imela podlage.Zakon o zadrugah sicer res nima posebnih določb glede samega postopka,pač pa se smiselno sklicuje na uporabo določb zakona o denacionalizaciji,ki v 54.členu natančno določa stvarno prisojnost za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo.V navedenem členu je določeno,da so o teh zahtevah pristojni odločati občinski upravni organi in kateri, glede na vrsto premoženja,ki je predmet denacionalizacijskega zahtevka. Kolikor gre za denacionalizacijo premoženja bank,zavarovalnic in drugih finančnih organizacij pa je po 4.točki 1. odstavka 54.člena zakona o denacionalizaciji pristojna odločati tožena stranka.Ker v obravnavanem primeru ne gre za zahtevo za denacionalizacijo premoženja bank,zavarovalnic in drugih finančnih organizacij po ZDen,ampak za zahtevo za denacionalizacijo premoženja iz 67.člena zakona o zadrugah, tožena stranka sicer res ni pristojna za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo po navedeni določbi, morala pa bi zahtevo tožečih strank odstopiti stvarno pristojnemu občinskemu upravnemu organu po določbi prvega stavka 4. odstavka 66. člena ZUP. O zahtevah za denacionalizacijo po 67.členu zakona o zadrugah so pristojni odločati občinski upravni organi, kar potrjuje predvsem obvezna razlaga navedenega člena,objavljena v Uradnem listu RS,št.22/94. Ker tožena stranka tako ni ravnala,ampak je denacionalizacijski zahtevek tožečih strank po 67.členu zakona o zadrugah zavrgla, je izpodbijani sklep nezakonit. Glede na navedno je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 2.odstavka 42.člena zakona o upravnih sporih,ki ga je sodišče tako, kot zakon o splošnem upravnem postopku, uporabilo kot republiški predpis,skladno z določbo 1.odstavka 4.člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l.RS,št.1/91-I).