Jedro

V konkretnem primeru je taksna obveznost za plačilo takse za pritožbo nastala z dnem vložitve pritožbe zoper sodbo, to je 13. 5. 2009, tožeča stranka pa je za oprostitev plačila sodne takse zaprosila šele s predlogom z dne 25.5.2009. Plačilni nalog za plačilo dolžne takse za pritožbo je prejela 17.5.2009. Ker je tožeča stranka predlog za oprostitev sodne takse vložila šele 25.5.2009, glede na določbo 14. člena ZST, s predlogom za oprostitev ne more uspeti, zato so pritožbene navedbe v zvezi z napačnim postopanjem sodišča prve stopnje pri obravnavanju vloge za oprostitev plačila sodne takse neutemeljene.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se predlogu za oprostitev plačila sodnih taks tožeče stranke ne ugodi.

Zoper navedeni sklep je pritožbo vložila tožeča stranka, smiselno zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka (pritožbeni razlog po 1. točki 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), ki pritožbenemu sodišču predlaga naj izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks ugodi.

Pritožba ni utemeljena.

O pritožbi zoper sklep je na podlagi določbe 1. odstavka 366.a člena ZPP odločala sodnica posameznica, saj ne gre za zapleteno zadevo glede pravnih ali dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja.

Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST, ki se v obravnavanem primeru uporablja na podlagi 39. člena ZST-1, saj je postopek začel teči pred uveljavitvijo ZST-1) v 1. odstavku 14. člena določa, da učinkuje sklep o oprostitvi plačila taks od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vse vloge in dejanja, za katere je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje. Po določbi 1. odstavka 4. člena navedenega zakona pa je treba takso plačati takrat, ko nastane taksna obveznost. Taksna obveznost za vlogo nastane takrat, ko se vloga izroči sodišču (1. točka 2. odstavka 4. člena ZST). V konkretnem primeru je torej taksna obveznost za plačilo takse za pritožbo nastala z dnem vložitve pritožbe zoper sodbo na podlagi odpovedi, opr. št. I Pg 256/2009-18, z dne 2.4.2009, to je dne 13.5.2009, tožeča stranka pa je za oprostitev plačila sodne takse zaprosila šele s predlogom z dne 25.5.2009. Plačilni nalog za plačilo dolžne takse za pritožbo pa je prejela 17.5.2009. Ker je tožeča stranka predlog za oprostitev sodne takse vložila šele 25.5.2009, glede obveznosti plačila sodne takse za pritožbo, ki je nastala 13.5.2009, upoštevaje določbe 14. člena ZST, za že nastale obveznosti, s predlogom za oprostitev ne more uspeti, zato so pritožbene navedbe v zvezi z napačnim postopanjem sodišča prve stopnje pri obravnavanju vloge za oprostitev plačila sodne takse neutemeljene. Odločitev sodišča prve stopnje, ki predlogu tožeče stranke ni ugodilo, je glede na navedeno pravilna.

Ker v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene od bistvenih kršitev postopka, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke na podlagi 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo.