Jedro

Če želi stranka doseči vrnitev v prejšnje stanje, mora torej postaviti ustrezne trditve iz katerih so razvidni razlogi za zamudo, trditve iz katerih je razvidno, da so ti razlogi upravičeni, hkrati pa tudi predložiti oz. predlagati ustrezne dokaze s katerimi dokazuje razloge za zamudo in njihovo upravičenost. Ker je predhodni postopek poskus mirne rešitve spora pred Državnim odvetništvom RS pogoj za uvedbo pravdnega postopka in ker dolžnik ni izkazal, da bi ga sprožil in bi se postopek neuspešno končal, ni izpolnjena procesna predpostavka za vodenje tega pravdnega postopka zoper Republiko Slovenijo.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 21. 2. 2022 zavrglo tožbo, s sklepom z dne 7. 4. 2022 pa zavrnilo tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

2. Zoper oba sklepa se pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. V pritožbi zoper sklep o zavrženju tožbe navaja, da sodišče ni pripravljeno soditi pošteno in neodvisno. Iz družinskih in zdravstvenih razlogov je zamudil dopolnitev tožbe, ki jo je dopolnil takoj, ko je bilo mogoče. Tožbe pa ni bilo mogoče zavreči glede drugotoženke, sodišče bi moralo najprej vpogledati v sodbe zadeve, na katere se sklicuje tožnik, in jo šele potem z obrazložitvijo zavreči. Odločitev o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je predmet druge pritožbe, v kateri tožnik navaja, da je sodišče tožnika pozvalo, da do 11. 2. 2022 dopolni tožbo. Tožnik je bil takrat v BiH, saj si je njegova mama zlomila kolk, v tem času niti ni vedel, da je tožbo treba dopolniti, v tujini pa je tudi ni mogel dopolniti, saj je bil vsak dan pri mami v bolnišnici v Bijelini. Mama je 26. 2. 2022 umrla, on se je po pogrebu vrnil v Slovenijo in se takoj lotil dopolnitve tožbe. Ker je takoj naslednji dan po prihodu v Slovenijo (13. 2. 2022) vložil dopolnitev tožbe, kot tudi iz po njegovem mnenju opravičljivega razloga predlog za vrnitev v prejšnje stanje, je odločitev o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje neutemeljena.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

O PRITOŽBI ZOPER SKLEP Z DNE 7. 4. 2022

4. Če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka (prvi odstavek 116. člen ZPP). Če torej želi stranka doseči vrnitev v prejšnje stanje, mora torej postaviti ustrezne trditve iz katerih so razvidni razlogi za zamudo, trditve iz katerih je razvidno, da so ti razlogi upravičeni, hkrati pa tudi predložiti oz. predlagati ustrezne dokaze, s katerimi dokazuje razloge za zamudo in njihovo upravičenost. 5. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da tožnik ni navedel ničesar o obdobju odsotnosti, zlasti ne o razlogih za odsotnost in da zato presoja, ali gre za nujno in neodložljivo potovanje, v času katerega tožnik ne bi mogel opraviti procesnega dejanja, sploh ni mogoča, zaradi česar takšne trditve zato ne predstavljajo upravičenega razloga za zamudo. Poleg tega je ugotovilo, da je bil sklep, s katerim je bil pozvan na dopolnitev tožbe, tožniku vročen z vložitvijo v predalčnik 11. 1. 2022. Tožnik pa trdi, da je bil odsoten iz Slovenije v februarju (tožnik ne poda trditev o odsotnosti v januarju) in da mu je pozivni sklep vročila partnerka, ko se je vrnil v Slovenijo. Na podlagi navedenih protislovji je sodišče sklepalo, da gre za nesklepčne navedbe. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje opisanim logičnim zaključkom sodišča prve stopnje. Ker je bila vročitev pozivnega sklepa opravljena tožniku 11. 1. 2021 in ker tožnik ne pove, kdaj v februarju naj bi bil odsoten iz Slovenije, niti ne pojasni v čem bi bil upravičen razlog za zatrjevano odsotnost, je odločitev o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje pravilna in zakonita.

O PRITOŽBI ZOPER SKLEP Z DNE 21. 2. 2022

6. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da v sodnem roku 30 dni, razvidnem iz pozivnega sklepa z dne 5. 1. 2021, tožnik ni dopolnil tožbe in ni predložil potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora, prav tako pa tudi ni navedel vseh dejstev, na katera opira zahtevek (prim. prvi odstavek 180. člena ZPP).

7. Ker je predhodni postopek poskus mirne rešitve spora pred Državnim odvetništvom RS pogoj za uvedbo pravdnega postopka in ker dolžnik ni izkazal, da bi ga sprožil in bi se postopek neuspešno končal, ni izpolnjena procesna predpostavka za vodenje tega pravdnega postopka zoper Republiko Slovenijo. Zato je sodišče prve stopnje že iz tega razloga pravilno v delu, ki se nanaša na toženo Republiko Slovenijo, tožbo zavrglo (četrti odstavek 27. člena ZDOdv).

8. Pravilna pa je tudi odločitev o zavrženju tožbe v delu, ki se nanaša na toženo sodnico Okrajnega sodišča v Ljubljani A. A. Tudi po presoji pritožbenega sodišča namreč navedba, da je sodnica odločala pristransko in pri tem storila kaznivo dejanje, ne zadošča za identifikacijo historičnega dogodka, ki naj bi bil predmet tožbe. Kot je pravilno zapisalo sodišče prve stopnje, je tožba formalno popolna, ko tožnik v njej navede toliko dejstev, da omogočajo jasno identifikacijo zahtevka in njegovo ločitev od drugih zahtevkov. Opisati mora historični dogodek, iz katerega izvaja sklep o nastanku tistega upravičenja, ki ga uveljavlja s tožbo.1 Ker tega tožnik ni storil, je tožba ostala formalno nepopolna, zaradi česar je bila pravilno zavržena.

9. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je obe pritožbi zavrnilo in izpodbijana sklepa potrdilo (365. člen ZPP).

1 VSL Sodba I Cp 1921/2018.