Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Po mnenju sodišča v obravnavanem primeru ne gre za situacijo, v kateri bi bilo mogoče uporabiti določbo 4. odstavka 25. člena ZUS-1, saj ni šlo za umik zahtevka zaradi njegove neutemeljenosti, ampak zaradi posebne procesne situacije, ko je upravni organ izdal novo – za tožnike ugodno – odločbo, kakršno so ti želeli doseči z vložitvijo tožbe (da se dovoli obnova postopka iz prej navedenega razloga). To pa pomeni, da so tožniki s tožbo dejansko uspeli in da je ustavitev postopka le formalne narave, ki ne odraža vsebinskega izida spora: ta je v bistvu enak kot pri ugodilni sodbi iz 64. člena ZUS-1.
Postopek se ustavi.
Toženka je tožnikoma dolžna povrniti 343,43 EUR stroškov tega postopka v 15 dneh.
: Tožniki so vložili tožbo zoper v uvodu navedeno odločbo toženke, s katero je ta odpravila sklep Upravne enote A., št. ... z dne 14. 9. 2006 in zavrgla predlog tožnikov za obnovo postopka iz razloga po 9. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in naslednji; v nadaljevanju ZUP), končanega z odločbo Upravne enote A., št. ... z dne 19. 4. 2006, to je gradbenega dovoljenja, izdanega investitorki Ž.Ž.
Ker je toženka na podlagi pooblastila iz 1. odstavka 273. člena ZUP med sodnim postopkom v zvezi z zadevo izdala novo odločbo št. ... z dne 18. 6. 2007, je sodišče tožnike pozvalo, da podajo izjavo v skladu z 2. odstavkom 39. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06; v nadaljevanju ZUS-1). V vlogi z dne 5. 7. 2007 so navedli, da ne vztrajajo pri tožbi, zahtevajo pa povračilo priglašenih stroškov. Sodišče je zato ustavilo postopek (3. odstavek 39. člena ZUS-1).
Glede stroškov postopka v primeru njegove ustavitve ZUS-1 v 4. odstavku 25. člena določa, da trpi vsaka stranka svoje stroške.
Po mnenju sodišča v obravnavanem primeru ne gre za situacijo, v kateri bi bilo mogoče uporabiti navedeno določbo, saj ni šlo za umik zahtevka zaradi njegove neutemeljenosti, ampak zaradi posebne procesne situacije, ko je upravni organ izdal novo – za tožnike ugodno – odločbo, kakršno so ti želeli doseči z vložitvijo tožbe (da se dovoli obnova postopka iz prej navedenega razloga). To pa pomeni, da so tožniki s tožbo dejansko uspeli in da je ustavitev postopka le formalne narave, ki ne odraža vsebinskega izida spora: ta je v bistvu enak kot pri ugodilni sodbi iz 64. člena ZUS-1. Ker samo dejstvo ustavitve zato v obravnavanem primeru ne more biti odločujočega pomena, je sodišče v skladu z določbo 1. odstavka 22. člena ZUS-1 smiselno uporabilo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker je štelo, da ZUS-1 ne ureja navedene specifične situacije.
V skladu z načelom uspeha v postopku (1. odstavek 154. člena ZPP) je zato toženka dolžna tožnikom povrniti potrebne stroške, in sicer v naslednji višini: za sestavo tožbe 500 točk po tarifni št. 30 odvetniške tarife (v nadaljevanju OT), to je 229,5 EUR (vrednost točke je 0,459 EUR), 20 % DDV od cene navedene storitve (2. odstavek 14. člena OT), to je 45,9 EUR, in 2 % materialnih stroškov od vrednosti storitve (2. in 3. odstavek 13. člena OT), to je 4,59 EUR, ter sodno takso za tožbo v višini 63,44 EUR (1. odstavek tarifne št. 27 Zakona o sodnih taksah).