Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dolžnikovo opozorilo, da zarubljena terjatev ne obstaja, ni ugovor v smislu ZIZ, ker ne preprečuje izvršbe. Zarubiti je mogoče tudi sporno in neobstoječo terjatev. Ali takšna terjatev obstaja ali ne se bo razčistilo v morebitnem postopku po 111. členu ZIZ ali v poznejši pravdi, v kateri bo skušal upnik izterjati zarubljeno terjatev od domnevnega dolžnikovega dolžnika. Ugovor dolžnika je znak upniku kaj lahko pričakuje v nadaljevanju postopka.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
II. Vsaka stranka krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep z dne 27. 3. 2017. Ugotovilo je, da gre za ugovorne razloge, ki jih lahko uveljavlja tretja oseba, in kar sodišče obravnava kot ugovor tretjega.
2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik po pooblaščenki iz razloga zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da če ugovarja, da nima več denarnih terjatev, za katere je sodišče dovolilo izvršbo, ker jih je odstopil novemu upniku, in predloži pogodbe, gre za razlog, ki preprečuje izvršbo, saj ni predmeta izvršbe, na katerega bi bilo mogoče seči z izvršbo.
3. Upnik je odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da s tem, ko je predlagal, da se izvršba vodi na terjatve, ki jih ima dolžnik do svojih dolžnikov, je dolžnost dolžnikovih dolžnikov, da se izjavijo o terjatvah in v roku, ki jim ga naloži sodišče, javijo morebitne zadržke, ki bi vplivali na to, da terjatev ne morejo poravnati upniku. Dejansko gre za ugovor tretjega, ki bi moral sodišče in/ali upnika obvestiti, da obstojijo razlogi, zaradi katerih terjatve ne more poravnavati njemu. Taka je tudi sodna praksa v večih primerih.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Z ugovorom dolžnika izpodbijani sklep o nadaljevanju izvršbe z dne 27. 3. 2017 se je nanašal na novo izvršilno sredstvo - rubež denarnih terjatev, ki jih ima dolžnik do svojih dolžnikov. V sklepu je sodišče prve stopnje zarubilo terjatev do višine terjatve upnika, dolžnikovim dolžnikom je prepovedalo poravnati dolžniku njegovo terjatev do višine upnikove terjatve in dolžniku prepovedalo izterjati terjatev ali kako drugače razpolagati z njo. Če je dolžnik te terjatve že odstopil novemu upniku, kot je zatrjeval in dokazoval v ugovoru ter sedaj v pritožbi, potem sklep o izvršbi ni posegel v njegove pravice. Ali je imetnik terjatev nov upnik - tretji, je stvar ugovora tretjega, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje. Dolžnikovo opozorilo, da zarubljena terjatev ne obstaja, ni ugovor v smislu ZIZ, ker ne preprečuje izvršbe. Zarubiti je mogoče tudi sporno in neobstoječo terjatev. Ali takšna terjatev obstaja ali ne se bo razčistilo v morebitnem postopku po 111. členu ZIZ ali v poznejši pravdi, v kateri bo skušal upnik izterjati zarubljeno terjatev od domnevnega dolžnikovega dolžnika1. Ugovor dolžnika je znak upniku kaj lahko pričakuje v nadaljevanju postopka. Sodišče prve stopnje ga je pravilno zavrnilo.
6. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo dolžnika kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
7. Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker mu jih upnik ni neutemeljeno povzročil po šestem odstavku 38. člena ZIZ in ker s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).
8. Tudi upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ, saj z odgovorom ni pripomogel k odločitvi sodišča druge stopnje.
1 Sodba Vrhovnega sodišča RS III Ips 107/2009, sklepa VSK II Ip 261/2013, II Ip 18/2014.