Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Nekaznovanost, rojstvo v Sloveniji ter šolanje v Sloveniji niso dejstva, ki bi bila pomembna za sprejem v državljanstvo RS na podlagi izredne naturalizacije.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Ljubljana, št. U 1426/98-8 z dne 5.1.2000.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo z dne 13.8.1998, s katero tožena stranka ni ugodila njeni prošnji za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I, 38/92 in 13/94 - ZDRS). V obrazložitvi sodbe sodišče navaja, da je Vlada Republike Slovenije na 72. seji 30.7.1998 z mnenjem ugotovila, da ne obstaja interes Republike Slovenije za sprejem tožnice v državljanstvo Republike Slovenije. Zato tožena stranka tožničini prošnji ni ugodila.
Po presoji sodišča prve stopnje je tožena stranka z uporabo 13. člena ZDRS pravilno ugotovila, da ni pogojev za sprejem tožnice v državljanstvo RS. Ta določba omogoča sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, čeprav tujec ne izpolnjuje pogojev iz 10. člena ZDRS. Gre za sprejem v državljanstvo z izredno naturalizacijo, ki je upravičena zaradi koristi, ki jo bo država s sprejemom tujca pridobila na katerem od pomembnih področij ali pa je taka naturalizacija opravičena zaradi nacionalnega interesa ali podobnega razloga. Obstoj navedenih razlogov predhodno ugotovi Vlada Republike Slovenije na podlagi mnenja pristojnega resornega organa (2. odstavek 13. člena ZDRS). Vlada Republike Slovenije pa je na 72. seji dne 30.7.1998 sprejela mnenje, da ne obstaja interes Republike Slovenije za sprejem tožnice v državljanstvo Republike Slovenije. Sodišče je tudi zavrnilo tožničine ugovore, da so upravni organi kršili tožničine pravice.
V pritožbi tožnica navaja, da ni bila še nikoli kaznovana, da se je rodila v Sloveniji v N.m., osnovno in poklicno šolo je končala v Sloveniji. Zato ji ni jasno, kakšen pogoj bi še morala izpolnjevati za sprejem v državljanstvo. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in ugodi njenemu zahtevku.
Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Po presoji pritožbenega sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila dejansko stanje in za svojo odločitev navedla pravilne razloge. Z izredno naturalizacijo na podlagi 1. odstavka 13. člena ZDRS se lahko pridobi državljanstvo RS, če med drugim obstojijo razlogi o tem, da bi sprejem koristil državi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov. Obstoj razlogov na podlagi mnenja resornega organa predhodno ugotovi Vlada RS. V tem primeru tudi po presoji pritožbenega sodišča prošnji tožnice za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije z izredno naturalizacijo na podlagi 13. člena ZDRS ni mogoče ugoditi, ker je Vlada RS podala mnenje, da ne obstaja interes Republike Slovenije za sprejem tožnice v državljanstvo RS.
Tožničini pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev, saj nekaznovanost, rojstvo v Sloveniji ter šolanje v Sloveniji, niso dejstva, ki bi bila pomembna za sprejem v državljanstvo RS na podlagi izredne naturalizacije.
Neutemeljeno pritožbo je sodišče zavrnilo na podlagi 73. člena Zakona o upravnem sporu ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.