Jedro

Višina omejitve dedovanja je vezana na višino vrednosti prejete pomoči, ne na višino vrednosti zapuščine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 8. 11. 2018: - ugotovilo, da je bila zapustnica ob smrti lastnica idealnega deleža do 1/4 na nepremičninah parc. št. 12/7 (ID 000720) k.o. X in parc. št. 12/5 (ID 000607) k.o. X, denarnih sredstev na osebnem računu, vodenem pri banki (stanje na dan smrti 28. 11. 2017 33,28 EUR, stanje na dan 8. 7. 2018 pa 31,26 EUR) in neizplačanih pokojninskih dajatev pri ZPIZ za obdobje 1. 11. 2017 do 28. 11. 2017 v skupnem znesku 370,38 EUR (točka I izreka), - odločilo, da se dedovanje zapuščinskega premoženja omeji do 2/3 (dveh tretjin) prejete pomoči v skladu s predpisi o socialnem varstvu, to je do zneska 32.586,63 EUR (točka II izreka), - odločilo, da se dedovanje omeji v korist občine, ki je zapustnici v obdobju od 1. 4. 2010 do vključno novembra 2017 izplačevala pomoč v obliki doplačila domske oskrbe, in sicer na vsem zapustničinem premoženju, navedenem v točki I izreka predmetnega sklepa (točka III izreka), - zapustničino premoženje iz točke I izreka sklepa v celoti izročilo občini, zemljiški knjigi pa naročilo, da pri zapustničinih nepremičninah vknjiži lastninsko pravico za občino (točka IV izreka).

2. Zoper omenjeni sklep se pritožuje dedič M. P., ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Poudarja, da več kot 90 % zapuščine predstavlja nepremično premoženje in da je bil izključno iz sentimentalnih razlogov pripravljen nastopiti dedovanje teh parcel in občini nemudoma izplačati kar 11.248,47 EUR, to je znesek, za katerega je slednja s prvim predlogom z dne 1. 10. 2018 zahtevala omejitev dedovanja. S tem bi občina pridobila 6.257,00 EUR več, kot je znašala vrednost celotne zapuščine, a je namesto tega razširila svoj predlog in zahtevala omejitev dedovanja do zneska 32.586,63 EUR. Posledica tega naj bi bila, da je občina namesto denarja prejela dve relativno neatraktivni nepremičnini. Sodišče je s tem, ko je dedovanje omejilo do zneska 32.586,63 EUR, zmotno uporabilo materialno pravo. Dedovanje je po pritožnikovem prepričanju moč omejiti le do vrednosti zapuščine, saj je omejitev preko te vrednosti v nasprotju z logiko. Upoštevaje relevantna določila iz 128. in 142. člena ZD bi moralo sodišče za pravilno odločitev dedovanje omejiti zgolj do zneska 4.988,66 EUR, kolikor znaša vrednost zapuščine, nato pa bi mu moralo dovoliti, da znesek poravna kot zapustničin dolg. Takšna odločitev bi bila smiselna in tudi družbeno koristna, še posebej zato, ker je bil pripravljen plačati 11.248,67 EUR. Poudarja, da je v posledici neracionalnega ravnanja predstavnikov občine prišlo do oškodovanja javnih sredstev, kar naj bi v smislu Kazenskega zakonika predstavljalo večjo premoženjsko škodo, s čimer je bilo storjeno kaznivo dejanje.

3. Občina je v odgovoru predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvi odstavek 128. člena ZD1 določa, da se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči, če ni v predpisih o socialnem varstvu določeno drugače. V prvem odstavku 54. člena ZSVarPre2 je predvideno, da se to dedovanje omeji do višine 2/3 s strani zapustnika prejetih sredstev. Sama omejitev pa se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, do katere se dedovanje omeji, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije, oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine (prvi odstavek 128. člena ZD).

6. Iz predhodno omenjenih določb je jasno razvidno, da je višina omejitve dedovanja vezana na višino vrednosti prejete pomoči in ne na višino vrednosti zapuščine, kot to zatrjuje pritožnik. Če bi njegovo stališče držalo, potem (kot to v odgovoru na pritožbo pravilno izpostavlja občina) do dedovanja v primerih, ko je zapustnik užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, sploh ne bi moglo priti. Do tega namreč ne bi prišlo niti v primerih, ko bi vrednost zapuščine presegala vrednost prejete pomoči. Ureditev, po kateri je moč omejiti dedovanje do (2/3) vrednosti prejete pomoči, pa je „smiselna“ tudi v situacijah, ko (kakor v konkretnem primeru) vrednost le-te presega v sklepu o dedovanju ugotovljeno vrednost zapuščine. Po izdaji sklepa o dedovanju se lahko namreč vedno ugotovi, da je imel zapustnik poleg tistega, ugotovljenega v sklepu o dedovanju, še drugo premoženje, za katero se ob izdaji takšnega sklepa ni vedelo.3

7. Iz vseh omenjenih razlogov pritožnikovemu pojasnjevanju, da je bil pripravljen občini izplačati znesek (11.248,67 EUR), ki je višji od vrednosti zapuščine (4.988,66 EUR), ter da je slednja, ker ponujenega zneska ni sprejela, oškodovala javna sredstva, ni moč slediti. V skladu s 4. odstavkom 128. člena ZD lahko sodišče odloči, da dediči dedujejo vse zapustnikovo premoženje, samo v primeru, če se ti obvežejo povrniti vrednost dane pomoči, do katere bi se po določbah zakona omejilo dedovanje, Republiki Sloveniji oziroma občini. Kot je v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa ugotovilo zapuščinsko sodišče (in pritožba temu ne oporeka), dedič M. P. zneska, do katerega je bilo (nato) dedovanje (v skladu z zakonom) omejeno (32.856,63 EUR), ni bil pripravljen plačati.

8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (druga točka 365. člena ZPP5 v zvezi s 163. členom ZD).

1 Zakon o dedovanju, Uradni list SRS, št. 15/1976, s kasnejšimi spremembami. 2 Zakon o socialno varstvenih prejemkih, Uradni list RS, št. 61/2010, s kasnejšimi spremembami. 3 Glej 221. člen ZD. 4 Slednji se v pritožbi sklicuje na uporabo prvega odstavka 142. člena ZD (to je odgovornost dediča za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja), ki pa za primer, kot je predmetni (omejitev dedovanja v skladu s 128. členom ZD, katerega višina presega vrednost zapuščine), ni relevanten. 5 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.