Jedro

Glede na neustrezno komunikacijo med staršema in potrebo po postopnem vzpostavljanju stikov, upoštevajoč otrokovo starost, ni razlogov, da bi bil obseg stikov širši od določenega.

Ker je za otroka najbolj koristen stik ob koncu tedna in ker je bilo ugotovljeno, da zna toženec vzpostaviti z otrokom kvaliteten odnos v času stika, je v otrokovo korist, da se stik za konec tedna, ki bi odpadel zaradi njene bolezni, nadomesti.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba: a) spremeni v zadnji alineji IV. točke izreka tako, da se ta glasi: „- odpadli stiki se ne nadomeščajo, razen stikov za konec tedna, ki odpadejo zaradi M. bolezni, pri čemer se odpadli stik nadomesti s stikom v enakem obsegu prvi naslednji konec tedna“; b) razveljavi v drugem stavku V. točke izreka glede odločitve, da je toženec dolžan plačati prvi tožnici do sodbe zapadle in neplačane obroke preživnine v višini 4.465,66 EUR v roku 15 dni in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V ostalem se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem, a nespremenjenem in nerazveljavljenem delu (preostali del odločitve o stikih v IV. točki izreka in odločitev v drugem stavku V. točke izreka, da je toženec dolžan plačati prvi tožnici do sodbe zapadle in neplačane obroke preživnine v višini 3.155,83 EUR v roku 15 dni) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izločilo v samostojno obravnavanje tožbeni zahtevek zaradi plačila verzije v znesku 7.200,00 EUR s pripadki ter to zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Domžalah (I. in II. točka izreka). Mladoletno M.P. je zaupalo tožnici v varstvo in vzgojo (III. točka izreka). Uredilo je stike med mladoletno M. in tožencem tako, kot je to razvidno iz IV. točke izreka. Tožencu je naložilo plačevanje mesečne preživnine za M. od 1.10.2010 dalje v znesku 350,00 EUR, pri čemer je tožencu naložilo plačilo do sodbe zapadlih in neplačanih obrokov v višini 7.621,49 EUR v roku 15 dni, plačilo v bodoče dospelih obrokov pa do vsakega 25. dne v mesecu za tekoči mesec (V. točka izreka). Prvo sodišče je še odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka, v presežku pa je zavrnilo zahtevka po tožbi in nasprotni tožbi (VI. in VII. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec, ki izpodbija odločitev prvega sodišča v IV. in V. točki izreka, pri čemer uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijano sodbo v IV. in V. točki izreka tako, kot je razvidno iz pritožbenega predloga, tožnici pa naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka toženca. V pritožbi navaja, da prvo sodišče ni dovolj upoštevalo načela varstva otrokove koristi in načela enakopravnosti staršev. Izvedenka J.B. je zapisala, da je pomembno, da otrok preživi čimveč kvalitetnega časa z očetom. Ker je tožnica ob ponedeljkih v službi pozno v noč, bi lahko stik potekal od petka popoldan do torka zjutraj, ko toženec odpelje M. v vrtec. V tednu, ko ni stika med vikendom, pa naj bi toženec imel stik s hčerko ob ponedeljkih, ko bi pri očetu tudi prespala, in ob četrtkih do večera. Ker ima tožnica ob ponedeljkih službo pozno v noč, je v otrokovo korist, da ima toženec stik z M. v ponedeljek, tožnica pa M. prevzame v torek zvečer. Takšna praksa naj bi bila vsak teden. Poleg tega naj bi imela M. stik z očetom v vsakem tednu ob četrtkih popoldne. Za takšen režim stikov je podlaga v izvedeniškem mnenju. V sodbi manjka, da se odpadli stik dokazuje z zdravniškim potrdilom. Zaradi enakopravnosti staršev bi moralo v sodbi biti določeno, da se odpadli stik nadomešča, da ne bi ena od strank zlorabljala situacije. Sodišče ni sledilo predlogu izvedenke B. glede ponedeljka, ker je tožnica trdila, da ob ponedeljkih popoldne oziroma zvečer dela le izjemoma. Takšna trditev je neresnična in nedokazana. Dejansko stanje je ugotovila že izvedenka na podlagi razgovora z obema strankama. Toženec zato želi stik tudi v ponedeljek popoldne in zvečer, ko je tožnica v službi, podrejeno pa predlaga, da se konec stika premakne na 20.00 uro. V skladu z načelom enakosti je, da oba starša sodelujeta pri vožnjah. Višine preživnine toženec ne izpodbija, saj ga zanimajo predvsem koristi otroka. Toženec je po vložitvi tožbe plačeval vrtec za M. oziroma prispeval k njenemu preživljanju. Pravdni stranki sta se dogovorili, da bosta plačevali vsaka polovico stroška za vrtec. Toženec prilaga listine, iz katerih izhaja, kdaj in kolikšno preživnino je plačal, delno v denarju, delno pa za storitev vrtca, vse po dogovoru s tožnico. Skupaj je v obravnavanem obdobju plačal 5.560,61 EUR, kar je potrebno odšteti od zneska 7.621,49 EUR.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Prvo sodišče je določilo stike med M. in tožencem v obsegu, ki je tudi po oceni pritožbenega sodišča primeren z vidika otrokove največje koristi. Ob problematični komunikaciji med staršema, ki se po ugotovitvah izvedenk odraža neugodno tudi v M. vedenju, je za njen uspešen razvoj toliko pomembneje, da stike z očetom doživlja sproščeno in z veseljem. Po ugotovitvi izvedenke M.T. je (glede na „napete“ odnose med staršema) potrebna postopnost pri vzpostavljanju oziroma širjenju stikov, s prilagoditvami M. aktualnemu občutju in doživljanju. Tekom postopka se je dinamika stikov počasi povečevala, M. pa kljub čustveni povezanosti z obema staršema občuti nerazrešen odnos med njima (zlasti ob prehajanju med staršema), kar jo obremenjuje. Prvo sodišče je določilo obseg stikov, kakršen je pogost oziroma običajen, pri čemer iz njegovih ugotovitev izhaja, da je v tem trenutku najpomembneje, da bo kvaliteta stikov rasla tako, da M. sčasoma ne bo čutila tesnobe in zbeganosti. Takšna raven stikov zahteva predvsem strpno, zrelo in odgovorno ravnanje staršev v medsebojnih odnosih, česar pa pravdni stranki v tem trenutku še nista dosegli. Glede na neustrezno komunikacijo med staršema in potrebo po postopnem vzpostavljanju stikov, upoštevajoč M. starost, ni razlogov, da bi bil obseg stikov širši od določenega. Morebitno tožničino popoldansko oziroma večerno delo ob ponedeljkih ne predstavlja tehtnega razloga za takšno določitev stikov, kot jo predlaga toženec (od petka popoldne do torka zjutraj), saj bi bila M. predolgo časa ločena od tožnice. M. glede na svojo starost toliko bolj potrebuje občutek varnosti in pripadnosti okolju svojega doma, zato v tem trenutku ne bi bila v njeno korist niti odločitev, da je s ponedeljka na torek (kadar ni stika za konec tedna) pri očetu, ob tem, da tožnici pri varstvu M. ob ponedeljkih po potrebi lahko pomaga tudi njena mati, s katero tožnici živita v isti hiši. Glede na termin stika za konec tedna M. ne bi bila v korist niti določitev stika še v četrtek v tem istem tednu. Z ozirom na M. starost, ne bi bilo v njeno korist, da bi se konec stika premaknil na poznejšo uro (ob 20.00), saj mora otrok priti toliko prej domov, da se umiri in pripravi na nočni počitek.

6. Ob pričakovani težnji pravdnih strank, da bosta v medsebojnih stikih v bodoče ravnali predvsem v M. korist in presegli medsebojna trenja, kar terja tudi določeno stopnjo medsebojnega zaupanja, bi dokazovanje utemeljenosti neizvršitve stikov z vsakokratno predložitvijo zdravniškega potrdila o razlogih zadržanosti pomenilo korak nazaj, zato takšna odločitev ne bi bila v M. korist. Ker obe pravdni stranki živita v kraju D., ni razloga, da bi se pri prehajanju M. v času stika starša menjavala v vožnjah otroka.

7. Ker je za otroka najbolj koristen stik ob koncu tedna in ker zna toženec po ugotovitvah prvega sodišča vzpostaviti z M. kvaliteten odnos v času stika, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je v M. korist, da se stik za konec tedna, ki bi odpadel zaradi njene bolezni, nadomesti, zato je v tem delu ugodilo pritožbi in sodbo ustrezno spremenilo (358. člen ZPP). Za nadomeščanje odpadlih stikov med tednom ni razlogov, ker so stiki določeni dovolj pogosto in bi to nadomeščanje moteče vplivalo na s sodbo vzpostavljeni ritem stikov.

8. Toženec v pritožbi uveljavlja dovoljeno pritožbeno novoto (414. člen ZPP), da je delno poravnal vtoževano preživnino (delno v denarju, delno pa je plačal strošek vrtca, in sicer po zatrjevanem dogovoru s tožnico) in predlaga kot dokaz bančna potrdila o plačilih. V primeru, da bi z zatrjevanimi plačili delno poravnal preživninsko obveznost, je preživninska terjatev tožeče stranke delno prenehala. Plačila dne 10.11.2010, 7.12.2010 in 8.12.2010 (150,00 EUR, 354,65 EUR in 123,86 EUR) je upoštevalo že prvo sodišče, za zatrjevani plačili 11.10.2011 in 25.10.2011 (100,00 EUR in 266,44 EUR) toženec ni predložil dokazil, plačilo z dne 1.10.2012 v znesku 100,00 EUR (priloga B39) pa ne spada v obseg do sodbe zapadlih in neplačanih obrokov, ki jih je upoštevalo prvo sodišče (29. točka na 21. strani obrazložitve). Preostala plačila, ki jih zatrjuje in dokazuje toženec, znašajo 4.465,66 EUR. Pritožbeno sodišče je zato v tem delu (za znesek 4.465,66 EUR) razveljavilo odločitev v V. točki izreka izpodbijane sodbe in vrnilo zadevo prvemu sodišču v novo sojenje (355. člen ZPP). V ponovljenem postopku bo prvo sodišče moralo ugotoviti, ali je toženec (delno tudi glede na zatrjevani dogovor s tožnico) poravnal preživninsko obveznost v višini 4.465,66 EUR ter o tem delu preživninskega zahtevka tožeče stranke znova odločiti. V preostalem delu je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem, a nespremenjenem in nerazveljavljenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila pridržana za končno odločbo (četrti odstavek 165. člena ZPP).