Jedro

Če se objekt odstrani, na njegovem mestu pa zgradi nov, ki ni enostaven objekt, gre za gradnjo novega objekta, za katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je gradbeni inšpektor tožniku izrekel inšpekcijske ukrepe zaradi nelegalne gradnje lesenega nadstreška, tlorisnih dimenzij 10 m x 3 m + 13 m x 3,5 m (tlorisne površine cca. 75 m2), ki se gradi na zemljiščih s parc. št. 2394/2 in 2395/2, k. o. ... Naložil mu je, naj takoj po vročitvi te odločbe ustavi gradnjo navedenega objekta (1. točka izreka) in ga do 18. 8. 2015 odstrani ter vzpostavi zemljišče v prejšnje stanje (2. točka izreka), sicer se bo začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah ali s prisilitvijo (4. točka izreka). S 3. točko izreka so bili izrečeni ukrepi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), s 5. točko izreka mu je bilo naloženo obveščanje o izvršitvi ukrepov, s 6. in 7. točko izreka pa je bilo ugotovljeno, da posebni stroški v postopku niso bili zaznamovani in da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve.

2. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je inšpektor na inšpekcijskem ogledu dne 14. 5. 2015 ugotovil, da tožnik za predmetni objekt ni pridobil ustreznega gradbenega dovoljenja in da ta po Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (v nadaljevanju Uredba) zaradi gabaritov ne izpolnjuje pogojev za enostavni objekt. 3. Upravni organ druge stopnje je nadomestil 3. točko izreka izpodbijane odločbe glede izrečenih prepovedi, ki po spremembi ne posegajo v pravice solastnikov zemljišča, ki niso inšpekcijski zavezanci, v ostalem pa je tožnikovo pritožbo zavrnil. 4. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je predmetni objekt sicer zgradil brez dovoljenja, vendar v istih gabaritih kot stari leseni objekt, ki je postal nevaren za zdravje in življenje ljudi. Po predpisih je objekt možno tudi legalizirati, kar pa zaradi neurejenih lastniških odnosov s solastnico zemljišč še ni urejeno, zato meni, da bi jo gradbeni inšpektor moral pritegniti v inšpekcijski postopek. Poleg tega sam ni solastnik zemljišč s parc. št. 2394/2 in 2395/2, temveč je to njegov njegov oče. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in podrejeno, naj izpodbijano odločbo razveljavi in zadevo vrne v ponovni postopek.

5. Toženka je sodišču dostavila upravne spise, ki se nanašajo na obravnavano zadevo, na tožbo pa ni odgovorila.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Sodišče se strinja z razlogi izpodbijane odločbe, s katerimi je gradbeni inšpektor utemeljil, da so v zadevi izpolnjeni pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa zaradi nelegalne gradnje. Sodišče zato sledi njegovi obrazložitvi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi z navedbami v tožbi pa dodaja:

8. Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja (12.1. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). V primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna (152. člen ZGO-1).

9. V zadevi ni sporno, da tožnik z gradbenim dovoljenjem za predmetni objekt ne razpolaga, prav tako niso sporne dimenzije tega objekta, zaradi katerih ne izpolnjuje pogojev za enostavni objekt, tako da gre za nelegalno gradnjo.

10. Na drugačno odločitev ne more vplivati tožbeni ugovor, da je na zemljišču, na katerem danes stoji predmetni objekt, že pred njegovo postavitvijo stal leseni objekt v enakih dimenzijah, saj to pomeni, da je tožnik moral leseni objekt, preden je postavil nadstrešek, odstraniti. Če se objekt odstrani, na njegovem mestu pa zgradi nov, ki ni enostaven objekt, gre za gradnjo novega objekta, za katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje.

11. Sodišče v zvezi s tožnikovim ugovorom, da ni solastnik zemljišč, pojasnjuje, da je investitor, ki je z gradnjo brez upravnega dovoljenja povzročil nezakonito stanje, tega dolžan tudi sanirati, neglede na to, ali je gradil na svoji nepremičnini ali na nepremičnini v (so)lasti tretjih oseb. Po 4.1. točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1 je investitor oseba, ki naroči graditev objekta ali ki jo sama izvaja. Če to stori, ne da bi razpolagala s potrebnim gradbenim dovoljenjem, je taka oseba naslovnik in zavezanec za izvršitev inšpekcijskih ukrepov v primeru nelegalne gradnje. Ker tožnik ne navaja, da ne bi bil investitor predmetnega objekta, je torej dolžan nezakonito stanje sanirati neglede na to, ali je gradil na svojih zemljiščih ali zemljiščih v lasti tretjih oseb.

12. Za presojo v tej zadevi ni pomembno niti to, ali gradnja izpolnjuje pogoje za pridobitev gradbenega dovoljenja, niti zakaj tožnik gradbenega dovoljenja ni pridobil, saj je bistveno le, da tega pred začetkom del ni imel in da ga do izdaje odločbe v inšpekcijskem postopku ni pridobil. Nelegalna gradnja namreč nastane z gradnjo brez predpisanega gradbenega dovoljenja, razlog, zaradi katerega tožnik niti kasneje ni mogel pridobil gradbenega dovoljenja, pa take gradnje ne naredi legalne. Glede na navedeno na odločitev ne vpliva obstoječi spor z zemljiškoknjižno solastnico zemljišča, zato dejstvo, da ta ni sodelovala v inšpekcijskem postopku, ne predstavlja kršitve procesnih določb. 13. Na odločitev v zadevi ne vplivajo niti ostale tožbene navedbe, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. Ker izpodbijana odločitev temelji na dokazih, ki so bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijane odločbe (drugi odstavek 51. člena ZUS-1), v tožbi navedena nova dejstva in dokazi pa niso pomembni za odločitev, je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.