Jedro

V obravnavani zadevi bi bilo pravnomočno zaključen upravni postopek o zavrnjeni pravici do vdovske pokojnine mogoče obnoviti le, če bi bile izpolnjene vse, z ZUP predpisane predpostavke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita sodba ter sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo toženčeve odločbe št. ... z dne 15. 5. 2018 in sklepa iste št. z dne 15. 1. 2018 ter obnovo postopka, zaključenega z odločbo št. ... z dne 22. 7. 2014 (I. tč. izreka), ker je presodilo, da je izredno pravno sredstvo zakonito zavrženo. Zaradi pomanjkanja procesne predpostavke za meritorno sojenje je tožbo v delu zahtevka na priznanje pravice do vdovske pokojnine zavrglo (II. tč. izreka).

2. Tožnica izpodbija sodno odločbo zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava s predlogom na spremembo in vrnitev zadeve v ponovno odločanje.

Povzema izpodbijana upravna akta. Toženec naj bi z odločbo z dne 15. 5. 2018 zavrnil zahtevano pravico do vdovske pokojnine, ki jo je po uradni dolžnosti vložil bosansko-hercegovski nosilec zavarovanja po smrti moža. S tem naj bi naredil dve napaki. Sprašuje se, kako je sploh možno, da bosanski nosilec zavarovanja glede na Sporazum o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino sprejema zahtevo in jo pošilja slovenskemu nosilcu zavarovanja, če ve, da te pravice nima, oz. zakaj ga slovenski nosilec zavarovanja ne opozori, da ne dela prav. Sicer naj bi že 4 leta dokazovala, da je zbolela, da je slabega zdravstvenega stanja, in da se ugotovi invalidnost. Ima pravico do pokojnine po lastni izbiri. Postopano je v nasprotju z 6. in 14. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana sodna odločba izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem ter procesnem pravu. Pred sodiščem prve stopnje ni prišlo do kršitev iz 2. odst. 339. člena ZPP na katerega je potrebno paziti tudi po uradni dolžnosti. Izpodbijana sodna odločba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi. Nejasna ali nelogična pritožbena izvajanja, ki so bodisi sama s seboj v nasprotju (v kolikor se pritožnica ob zahtevani ugodni rešitvi zadeve sočasno sprašuje, zakaj toženec sploh sprejema vloge od bosanskega nosilca zavarovanja, če meni da niso utemeljene), ali celo protispisna (z zatrjevanjem uveljavljanja pravice do vdovske pokojnine na temelju invalidnosti), ne pogojujejo drugačne odločitve od izpodbijane.

V zadevi seveda ni bila kršena pravica do poštenega sojenja iz 6. člena, niti 14. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravicah in temeljnih svoboščin2 (EKČP) o prepovedi diskriminacije. Tudi sicer se do povsem pavšalno očitanih kršitev navedenih določb EKČP vsebinsko ni mogoče niti opredeljevati.

5. V predmetni zadevi gre za izpodbojno tožbo zoper drugostopenjsko odločbo z dne 15. 5. 2018 o zavrnitvi pritožbe zoper sklep z dne 15. 1. 2018. S procesnim sklepom je zavržen predlog za obnovo postopka, končan z odločbo z dne 22. 7. 2014 zaradi zamujenega 3-letnega objektivnega roka. Vendar je ob pravilni dejanski presoji, da sta upravna akta pravilna in zakonita, tudi po oceni pritožbenega sodišča zahtevek na njuno odpravo na podlagi 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih3 (ZDSS-1) zakonito zavrnjen, tožba glede pravice do vdovske pokojnine pa pravilno zavržena, saj za meritorno sojenje o tem delu zahtevka ni procesne predpostavke.

K zavrnilnemu izreku prvostopenjske sodbe - I. tč. izreka

6. Obnova upravnega postopka, je izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče uspešno uveljaviti le, če so izpolnjeni vsi, z zakonom predpisani pogoji. Pravnomočnost je namreč ustavna kategorija, ki zagotavlja nespremenljivost pravno urejenih razmerij. Po 158. členu Ustave RS4 (Ustava) je namreč pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti v primerih in po postopku, določenih z zakonom.

7. V obravnavani zadevi bi bilo pravnomočno zaključen upravni postopek o zavrnjeni pravici do vdovske pokojnine mogoče obnoviti le, če bi bile izpolnjene vse, z Zakonom o splošnem upravnem postopku5 (ZUP) predpisane predpostavke. Če bi bil torej predlog vložen v subjektivnem roku enega meseca od dneva, ko je bilo mogoče navesti ali uporabiti nove dokaze, v objektivnem roku treh let od dokončnosti odločbe (263. člen) in če bi bil hkrati izkazan obnovitveni razlog iz 260. člena ZUP-a. Po 1. točki 260. člena ZUP je namreč postopek med drugim mogoče obnoviti, če stranka izve za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljeni dokazi pripeljati do drugačne odločitve, če bi bila ta dejstva oz. dokazi navedeni in uporabljeni v prejšnjem upravnem postopku. Gre za t. i. stara nova dejstva, ki so obstajala v času prejšnjega, pravnomočno končanega postopka, le da tedaj niso bila uporabljena. Kot predhodno že poudarjeno, pa je obnovo mogoče uveljavljati le v enem mesecu od dneva, ko je stranka mogla navesti stara - nova dejstva in v treh letih od dokončnosti upravnega akta. Če je predlog vložen po preteku navedenih rokov, ga ni dovoljeno obravnavati po vsebini, temveč ga mora pristojni organ v skladu z 2. odst. 267. člena ZUP-a zavreči, kot pravilno razloguje že prvostopenjsko sodišče. 8. Sicer pa v okoliščinah konkretnega primera ni nikakršnega dvoma, da je bila drugostopenjska odločba z dne 22. 7. 2014 v zvezi s prvostopenjsko z dne 25. 4. 2014 o zavrnitvi pravice do vdovske pokojnine tožnici vročena 29. 7. 2014 in da je s tem dnem postala dokončna. Triletni objektivni rok za obnovo se je torej iztekel 29. 7. 2017. Ker je tožnica predlog priporočeno na pošto oddala 22. 12. 2017, kar je po preteku triletnega objektivnega roka, ga je toženi zavod na podlagi 2. odst. 267. člena ZUP-a že iz tega razloga zakonito zavrgel. V skladu z 81. členom ZDSS-1 je posledično tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih upravnih aktov utemeljeno zavrnjen. Iz istih razlogov pritožba ne more biti uspešna.

K II. tč. izreka prvostopenjske sodne odločbe o zavrženju tožbe

9. Ob zakoniti zavrnitvi tožbenega zahtevka na odpravo posamičnih upravnih aktov, je tožba v delu zahtevka, ki se nanaša na pravico do vdovske pokojnine, zakonito zavržena, saj za vsebinsko sojenje ni procesne predpostavke iz 63. člena ZDSS-1. Iz enakega procesnega razloga ostaja pritožba tudi zoper ta del sodne odločbe neuspešna.

Odločitev pritožbenega sodišča

10. Zaradi predhodno obrazloženega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. in 365. členom ZPP odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodne odločbe. Pritožbo je kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo ter sklep sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS (13. 6. 1994 MP, št. 7-41/1994 (RS 33/94). 3 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 33/91 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 80/1999.