Jedro

Tožeča stranka ni pridobila materialnopravnega upravičenja terjati od toženke odvetniških stroškov na podlagi mandatne pogodbe, saj ni dokazala, da bi bila takšna pogodba sklenjena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek ter tožeči stranki naložilo, da mora v roku 8 dni toženi stranki povrniti 625,40 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožnik zaradi bistvene kršitve določb Zakona o pravdnem postopku1, zmotne uporabe materialnega prava in zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Opozarja, da se pogodba v korist tretjega kaže v pridobitvi lastne in neposredne pravice tretjega zahtevati od tožnika izpolnitev pogodbe. Ni res, da tretji subjekt ne bi bil določen in da zaradi tega ni bilo vzpostavljeno obligacijsko-pravno razmerje med pravdnima strankama. Tretji subjekt je bil tožnik, takšen je bil ustni dogovor med pravdnima strankama, ki je bil sklenjen vzporedno s sklenitvijo pisne prodajne pogodbe. Navedeni ustni dogovor potrjuje tudi dejstvo, da je toženka del stroškov tožniku že plačala. Toženka je izrazila svoj interes za nakup, to je interes v zvezi s ponudbo, ko je pristala na sklenitev prodajne pogodbe. Tožnik je zastopal prodajalce v letu 2017, v letu 2018 pa se je vzpostavilo mandatno razmerje med pravdnima strankama.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, kjer tožnik uveljavlja denarno terjatev, ki ne presega zneska 2,000 EUR. Sodba v sporu majhne vrednosti se lahko izpodbija samo zaradi bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP), zato sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ravno slednje pa tožnik uveljavlja v pritožbi, ko trdi, da je bilo med pravdnima strankama sklenjeno mandatno razmerje, oziroma, da je bila sklenjena pogodba v njegovo korist. 5. V obravnavanem primeru tožeča stranka zahteva plačilo odvetniških storitev. Tožena stranka se plačilu upira z navedbo, da je vse stroške, ki jo bremenijo po prodajni pogodbi plačala ter da ni bila stranka odvetniške pisarne.

6. S pogodbo o naročilu se prevzemnik naročila zavezuje naročitelju, da bo zanj opravil določene posle (766. člen OZ). Kadar je s pogodbo ustanovljena pravica v korist tretjega, pridobi tretji lastno in neposredno pravico nasproti tožniku, če ni dogovorjeno ali če ne izhaja iz okoliščin posla kaj drugega (prvi odstavek 126. člena OZ).

7. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo vsa pravno relevantna dejstva za odločitev v tej zadevi. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katera je višje sodišče vezano, izhaja, da so bile stranke kupoprodajne pogodbe z dne 5. 2. 2018 A .E. M., P. F. M., B. M., R. K., S. (M.) K., C. (A.) J., M. (J.) J. in L. B .C. kot prodajalci in V. F. (toženka) kot kupka. Na podlagi 17. člena pogodbe se je toženka zavezala nositi in plačati vse stroške geodetskega dela, stroške sestave prodajne pogodbe, stroške postopka prodaje, stroške overitve podpisa in stroške vpisa v zemljiško knjigo, drugi pogodbeni stranki - torej prodajalcem. Tožnik ni bil niti stranka kupoprodajne pogodbe niti na podlagi navedene pogodbe ni pridobil lastne in neposredne pravice od toženke terjati izpolnitev pogodbe v zvezi s plačilom stroškov. Tožeča stranka pa tudi ni pridobila materialnopravnega upravičenja terjati od toženke odvetniških stroškov na podlagi mandatne pogodbe, saj ni dokazala, da bi bila takšna pogodba sklenjena. Zgolj komunikacija, ki jo je tožena stranka imela s tožečo stranko takšnega poslovnega razmerja še ne izkazuje, saj je, kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, toženka z Odvetniško pisarno Š., torej s tožniki, ves čas komunicirala le kot s pooblaščenci prodajalcev oziroma kot nasprotna stranka pravnega posla prodaje nepremičnin.

8. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na pogodbeni podlagi pravilno zavrnilo. Ker v postopku na prvi stopnji ni bilo storjenih absolutno bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.

9. Tožnik je s pritožbo propadel, zato ni upravičen do povračila pritožbenih stroškov (prvi odstavek 165. člena ZPP). Odločitev o teh je zajeta z zavrnilnim izrekom sodbe.

1 V nadaljevanju ZPP