Jedro

Če sodišče v sodbi ne navede opisa kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi katerih je bila delavcu podana izredna odpoved PZ oz. ne pove, katere kršitve šteje za dokazane in zakaj, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ker sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je Delovno sodišče v Mariboru, Oddelek na Ptuju razsodilo, da se zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke A. J. L., ki glasi: "Kot nezakonita se razveljavi odločba tožene stranke E. O. K., d.d. o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne

30.6.2003, s katero je tožnici A. J. L. dne 1.7.2003 prenehalo delovno razmerje, odločba tožene stranke nima pravnih učinkov; ugotovi se, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in še traja; tožena stranka je dolžna tožnico pozvati nazaj na delo, ji priznati vse pravice iz dela in ji manjkajoči čas od

2.7.2003 do vrnitve nazaj na delo vpisati kot delovno dobo v delovno knjigo in ji za ta čas obračunati bruto ter odvesti dajatve in izplačati neto pripadajoče plače, regres in ostala nadomestila, kot če bi delala, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od posameznih neto mesečno zapadlih zneskov do plačila in sicer obračunati plačo za mesec julij 2003 v bruto višini 151.769,10 SIT ter ji izplačati neto plačo v višini 102.686,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

18.8.2003 do plačila; tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki predpravdne stroške v višini 64.260,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.7.2003 do plačila, v roku 8 dni pod izvršbo; tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki znesek 18.360,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25.6.2003 do plačila, v roku 8 dni pod izvršbo ter ji povrniti povzročene stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopne sodne odločbe do plačila, vse zneske pa nakazati na TR pooblaščenca odvetnika M. M. P. iz Ptuja št. ... pri A Banki, d.d., Eksp. Ptuj.".

Nadalje je sodišče prve stopnje razsodilo, da se zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke B. R., ki glasi: "Kot nezakonita se razveljavi odločba tožene stranke E. O. K., d.d. o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 30.6.2003, s katero je tožniku B. R. dne 1.7.2003 prenehalo delovno razmerje, odločba tožene stranke nima pravnih učinkov; ugotovi se, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in še traja; tožena stranka je dolžna tožnika pozvati nazaj na delo, mu priznati vse pravice iz dela in mu manjkajoči čas od 2.7.2003 do vrnitve nazaj na delo vpisati kot delovno dobo v delovno knjigo in mu za ta čas obračunati bruto ter odvesti dajatve in izplačati neto pripadajoče plače, regres in ostala nadomestila, kot če bi delal, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od posameznih neto mesečno zapadlih zneskov do plačila in sicer obračunati plačo za mesec julij 2003 v bruto višini 158.130,50 SIT ter mu izplačati neto plačo v višini 106.799,60 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

18.8.2003 do plačila; tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki predpravdne stroške v višini 64.260,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.7.2003 do plačila, v roku 8 dni pod izvršbo; tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti povzročene stroške pravdnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopne sodne odločbe do plačila, vse zneske pa nakazati na TR pooblaščenca odvetnika M. M. P. iz Ptuja št. ... pri A Banki, d.d., Eksp. Ptuj.".

Nadalje je sodišče prve stopnje še odločilo, da tožena stranka E. O. K., d.d., sama krije svoje stroške postopka.

Zoper navedeno sodbo se pritožujeta obe tožeči stranki v celoti iz vseh pritožbenih razlogov.

Pritožbi sta utemeljeni.

Obe pritožbi smiselno enako uveljavljata, da je sodišče nepravilno združilo postopek obeh tožečih strank, saj je očitno, da obstaja kolizija njunih interesov iz dveh razlogov; gre za kaznovalni postopek in v istem postopku ne more sodelovati isti zagovornik oz. pooblaščenec za dva obdolženca, posebej ker gre za očitano sostorilstvo. Obstaja možnost, da je za očitane delovne kršitve odgovoren le eden izmed njiju. V posledici je tožeči stranki onemogočeno pravdanje, prav tako je onemogočena ta pritožba, saj isti pooblaščenec ne sme ničesar ukreniti v korist tožnika, kar bi lahko škodovalo sotožnici in obratno.

Razen tega v pritožbah tožeči stranki uveljavljata, da sodba nima razlogov, da je obrazložitev v bistvu le povzetek pavšalnih pritrjevanj toženi stranki in se niti ne spušča v vsebinsko problematiko zadeve, zato se pritožnika sklicujeta na svoje tožbene navedbe in pričakujeta od sodišča, da jih bo primerno obrazložilo. Menita, da gre za kršitev pravice do obrambe in da ni bila možnost dana pred sodiščem. Tožena stranka je šele na sodišču prvič ponudila dokazila in je torej že v predpostopku bila onemogočena obramba. Zmotno je ugotovljeno tudi dejansko stanje. Sodišče le zatrjuje, da je tožena stranka v odpovedi navedla jasne razloge o izredni odpovedi in ničesar več. Niti ne omenja izpovedbe prič. Bode v oči dejstvo, da gre za kolektivno odgovornost s sotožnico, povrhu še s sodelavko N. O. Nadalje pritožbi uveljavljata, da je zmotno uporabljeno materialno pravo, saj sodišče le navaja številke členov ZDR, ne obrazlaga pa vsebine in uporabe na konkretni dejanski stan kršitev.

Pritožbeno sodišče je najprej obravnavalo obrazložitev izpodbijane odločbe in zaključuje, da je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP. Izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v obrazložitvi ne navaja opisov hujših kršitev delovnih obveznosti, ki jih obema tožečima strankama očita tožena stranka.

Tako v izpodbijanih izrednih odpovedih tožena stranka očita hudo kršitev pogodbe o zaposlitvi in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki so bile storjene dne 16.4. in 26.4.2003 ter dne

6.5.2003, ko sta obe tožeči stranki izklopili računalnik za beleženje blagajne, v nadaljevanju server in onemogočili zapis prodanega blaga na računalnik, zaradi česar je nastal višek denarja, ki ga nista prijavili, temveč sta višek denarja zadržali. Razen tega sta vzeli oz. uničili paragone kopije blagajniških zapisov za tiste dni oz.

ure, ko je bil izklopljen server. V obeh izrednih odpovedih se tudi očita, da imajo dejanja vse znake kaznivega dejanja poneverbe po 245. čl. Kazenskega zakonika. V izrednih odpovedih se konkretizira tako manjko 15 faktur dne 16.4.2003, manjko faktur dne 26.4.2003 in dne

6.5.2003. Za 6.5.2003 se navaja, da sta v izmeni tega dne delala J. L. in N. K; dne 7.4.2003 pa sta v izmeni delala R. in N. B.; dne

19.4.2003 pa R. in N. O.. Dne 26.4.2003 sta v izmeni delala R. in zopet A. J. L.. Tožeči stranki nista pristopili na glavno obravnavo, zato ju sodišče ni zaslišalo; vendar bi z izvajanjem vseh drugih dokazov moglo razčistiti konkretno dejansko stanje opisanih hujših kršitev in presoditi, ali so na podlagi dokaznega postopka pred sodiščem prve stopnje podane očitane hujše kršitve, na podlagi katerih se da tudi oceniti, ali sta tožeči stranki storili očitane hujše kršitve delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja.

Sodišče prve stopnje je sicer v dokaznem postopku zaslišalo kot priče J. O., A. B., N. O., T. V., vendar sodišče v obrazložitvi sodbe niti ni navedlo, kaj so te priče izpovedale, katera dejstva sodišče šteje za ugotovljena na podlagi izpovedb prič, niti katera dejstva šteje za dokazana, niti kaj je moglo šteti za dokazane očitane hujše kršitve delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja. Podana je torej absolutna bistvena pomanjkljivost v obrazložitvi izpodbijane sodbe. Zato pritožbeno sodišče ni moglo ocenjevati izpovedb zaslišanih prič in kaj se na podlagi njih šteje za dokazano in kaj ne glede očitanih hujših kršitev delovnih obveznosti v izrednih odpovedih pogodbe o zaposlitvi pri obeh tožečih strankah.

V nakazani smeri bo sodišče prve stopnje moralo še dopolniti dokazni postopek in ponovno oceniti, ali je potrebno še dopolnilno zaslišanje že zaslišanih prič oz. drugih prič in izvedba drugih dokazov, ki sta jih obe tožeči stranki in tožena stranka predlagali. Šele po dopolnitvi dokaznega postopka bo moglo sodišče o zadevi ponovno razsoditi. Stvar tožečih strank pa je koga sta kot pravnega pooblaščenca pooblastili in njega, če je pooblastilo sprejel. Zaradi razveljavitve v glavni stvari je bilo treba razveljaviti tudi izrek o stroških in odločiti, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka, o katerih bo sodišče odločilo z končno odločbo.