Jedro

Ker je bila pritožba s sklepom organa druge stopnje zavržena iz procesnih razlogov, drugostopenjski davčni organ pravilnosti in zakonitosti odmerne odločbe vsebinsko ni presojal in zato pritožba ni bila vsebinsko izčrpana. V tem primeru v ZUS-1 ni pravne podlage, da bi se lahko s tožbo izpodbijala prvostopenjska davčna odločba. Tožeča stranka bi morala najprej izpodbiti procesne ovire za vsebinsko obravnavo pritožbe, torej sklep o zavrženju pritožbe (ki je eden izmed sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, torej ga je mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu). Šele ko bi bil ta sklep v upravnem sporu odpravljen in bi posledično drugostopenjski davčni organ o pritožbi odločil po vsebini, tožeča stranka pa z odločitvijo ne bi bila zadovoljna, bi zoper odmerno odločbo kot akt prve stopnje lahko vložila tožbo v upravnem sporu.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Finančna uprava je kot davčni organ prve stopnje z izpodbijano odločbo v postopku (ponovnega) davčnega nadzora davka od dohodkov iz dejavnosti za obdobje od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011 ter obdobji od 1. 1. 2012 do 25. 5. 2012 in od 28. 5- 2012 do 31. 12. 2012 z izpodbijano odločbo tožniku dodatno odmerila in naložila v plačilo akontacijo davka od dohodkov iz dejavnosti in obresti v skupnem znesku 273.132,59 EUR.

2. Tožeča stranka vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov. V tožbi navaja, da je zoper odločbo Finančne uprave vložila pritožbi iz vseh pritožbenih razlogov ter da je Ministrstvo za finance obe vloženi pritožbi s sklepom št. DT 0610-2066/2013-91-12-510-11 z dne 21. 10. 2019 zavrglo. Zato sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo v zvesti z omenjenim sklepom tožene stranke odpravi ter zadevo vrne istemu organu v ponovni postopek.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti prereka navedbe tožeče stranke in vztraja pri razlogih sklepa o pritožbi ter navaja, da se v presojo tožbenih navedb, ki zadevajo izpodbijano odločbo, z ozirom na procesno odločitev o pritožbi, ne spušča. 4. Tožbo je moralo sodišče zavreči. 5. Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v 2. členu določa, da se lahko v upravnem spora odloča le o zakonitosti dokončnih aktov, ki posegajo v pravni položaj tožnika (prvi odstavek). Dokončni upravni akt je tisti akt, zoper katerega ni mogoče vložiti pritožbe (tretji odstavek istega člena). Pred vložitvijo tožbe v upravnem sporu je torej treba vedno izkoristiti pritožbeno pot v upravnem postopku, kar pomeni, da se tak akt v dvostopenjskem upravnem postopku izpodbija v upravnem sporu le, če je pritožba zoper njega zavrnjena. Le takrat namreč postane prvostopenjski akt materialno, in torej po vsebini, dokončen in je torej (dokončno) odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke.

6. V konkretnem primeru tožeča stranka vlaga tožbo zoper odločbo Finančne uprave, s katero se ji dodatno odmeri akontacija davka od dohodka iz dejavnosti. Vlaga jo v zvezi v zvezi s sklepom Ministrstva za finance, s tem sklepom pa je, kot povsem nedvoumno sledi iz njegove vsebine, Ministrstvo pritožbi (tožnika in njegove pooblaščenke) zoper odmerno odločbo iz procesnih razlogov (kot vloženi po neupravičeni osebi) zavrglo. Tudi po tem, ko je bila pozvana, da tožbo popravi, tožeča stranka, zastopana po kvalificirani pooblaščenki, vztraja pri tožbi (zgolj) zoper odmerno odločbo in ne morebiti tudi zoper omenjeni sklep Ministrstva, ki mu (po vsebini) sicer tudi nasprotuje v tožbi.

7. Ker je bila torej pritožba s sklepom organa druge stopnje zavržena iz procesnih razlogov, drugostopenjski davčni organ pravilnosti in zakonitosti odmerne odločbe vsebinsko ni presojal in zato pritožba ni bila vsebinsko izčrpana. V tem primeru v ZUS-1 ni pravne podlage, da bi se lahko s tožbo izpodbijala prvostopenjska davčna odločba. Tožeča stranka bi morala najprej izpodbiti procesne ovire za vsebinsko obravnavo pritožbe, torej sklep o zavrženju pritožbe (ki je eden izmed sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, torej ga je mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu). Šele ko bi bil ta sklep v upravnem sporu odpravljen in bi posledično drugostopenjski davčni organ o pritožbi odločil po vsebini, tožeča stranka pa z odločitvijo ne bi bila zadovoljna, bi zoper odmerno odločbo kot akt prve stopnje lahko vložila tožbo v upravnem sporu.1

8. Sodišče je zato moralo na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo kot nedovoljeno zavreči. 1 Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 241/2015 z dne 18. 1. 2017.