Jedro

Storilec v pritožbi zgolj pavšalno navaja, da ni uspel pravočasno dostaviti podatke in izpiske glede materialnega položaja, ker mu to ni dovoljevalo zdravstveno stanje. Čeprav ob tem dodaja tudi, da je prejšnji teden (kar bi glede na datum vložitve pritožbe pomenilo konec maja 2024) prišel iz bolnišnice, so take navedbe preveč splošne, da bi bilo mogoče presoditi, ali so izkazani upravičeni razlogi za zamudo roka za dopolnitev, zaradi česar na podlagi takih trditev pritožbi ni mogoče ugoditi.

Izrek

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v višini 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo storilčev predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist ter storilcu naložilo v plačilo stroške postopka - sodne takse v višini 30,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje storilec, ki smiselno uveljavlja pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka 154. člena Zakona o prekrških - ZP-1) in predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se njegovemu predlogu za nadomestitev plačila globe z družbeno koristnim delom ugodi, podredno pa da se mu omogoči obročno plačilo globe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča temelji na ugotovitvah, da je storilec vložil pravočasen predlog za nadomestitev plačila globe in stroškov postopka, ki so mu bili naloženi v plačilo s sodbo Okrajnega sodišča v Celju PR 1320/2023 z dne 12. 1. 2024, z delom v splošno korist; da je storilčeva vloga bila nepopolna, ker ni vsebovala navedb glede vseh dejstev, s katerimi se utemeljuje upravičenost do dela v splošno korist; da je sodišče z dopisom z dne 5. 3. 2024 storilca pozvalo, da v roku 5 dni dopolni svoj predlog tako, da navede točne podatke zase in svoje družinske člane ter izpolni priloženi obrazec o premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov; da je ta dopis bil storilcu vročen s fikcijo vročitve 17. 3. 2024; da se je rok za dopolnitev iztekel 21. 3. 2024 in da storilec do izteka roka sodišču ni posredoval zahtevanih podatkov oz. dopolnil svoje vloge. Ker sodišče brez podatkov o družinskih članih ne more vpogledati v zbirke podatkov, da bi lahko vsebinsko odločalo o predlogu, in ker drugi odstavek 202. c člena ZP-1 določa, da v primeru, če storilec predloga za nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom s splošno korist v roku, ki ga določi sodišče, ne dopolni, sodišče predlog zavrže, je sodišče ravnalo zakonito, ko je z izpodbijanim sklepom njegovo vlogo zavrglo.

5. Storilec v pritožbi pravno odločilnih dejstev ne izpodbija, pač pa zgolj pavšalno navaja, da ni uspel pravočasno dostaviti podatke in izpiske glede materialnega položaja, ker mu to ni dovoljevalo zdravstveno stanje. Čeprav ob tem dodaja tudi, da je prejšnji teden (kar bi glede na datum vložitve pritožbe pomenilo konec maja 2024) prišel iz bolnišnice, so take navedbe preveč splošne, da bi bilo mogoče presoditi, ali so izkazani upravičeni razlogi za zamudo roka za dopolnitev, zaradi česar na podlagi takih trditev pritožbi ni mogoče ugoditi. S takimi navedbami namreč ni omajana pravilnost ugotovitev sodišča prve stopnje, da storilec pomanjkljivosti svoje vloge ni odpravil v postavljenem roku, čeprav je bil na to pravilno pozvan.

6. Storilec nadalje v pritožbi še navaja, da je sam še vedno brezposeln, da kot tujec ni upravičen do denarne socialne pomoči in da je žena zaradi bolezni nezmožna za delo. Poleg tega, da bi te navedbe bile upoštevne le v primeru, če bi sodišče vsebinsko odločilo o predlogu, je potrebno poudariti, da so te navedbe še vedno preveč posplošene, da bi omogočale presojo o utemeljenosti predloga za nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist. 7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZP-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo, saj tudi v okviru uradnega preizkusa po 159. členu ZP-1 ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti.

8. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa.