Jedro

Med zakoni ne velja načelo hierarhičnosti, zato je ZDR lahko za določeno časovno obdobje posegel v vsebino ZZZPB tako, da ni priznal nadomestila med brezposelnostjo, če je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana zato, ker delavec ni uspešno opravil poskusnega dela.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Tožnikov delodajalec, M. d.o.o., mu je dne 30.10.2004 izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi (v nadaljevanju: PZ), ker ni uspešno opravil poskusnega dela (4. alineja prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih, Uradni list RS, št. 42/2002, 103/2007, v nadaljevanju: ZDR). Pri toženi stranki, Območna enota Ljubljana, je tožnik dne 29.11.2004 vložil zahtevo za priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, ki pa je bila z odločbo z dne 20.12.2004, št. 210-04-6313-2004/2, zavrnjena. Z odločbo z dne 4.2.2005, št. 210-1-8/5-171-pč, je bila zavrnjena tožnikova pritožba zoper prvostopno odločbo.

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika na razveljavitev navedenih odločb in odločilo, da je tožena stranka dolžna v osmih dneh izdati novo odločbo o priznanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo. Takšno odločitev je oprlo na določbi 1. in 19. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91 do 67/2002, spremembe št. 79/2006, uradno prečiščeno besedilo, št. 107/2006, v nadaljevanju: ZZZPB) in ugotovilo, da 242. člen ZDR ni v skladu z navedenimi določbami ZZZPB. V spremembah ZZZPB, ki so začele veljati dne 28.7.2006 (Uradni list RS, št. 79/2006), je bilo določeno prenehanje veljavnosti določbe 242. člena ZDR.

Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je, da tretji odstavek 1. člena ZZZPB določa, da se z zavarovanjem za primer brezposelnosti zavarovancem zagotavljajo pravice za čas, ko so brez svoje krivde ali proti svoji volji brez zaposlitve, in pravice v primeru, ko postane njihovo delo nepotrebno. V 19. členu so določeni razlogi, zaradi katerih zavarovanec, ki mu je prenehalo delovno razmerje, ne more uveljavljati pravice do denarnega nadomestila. ZDR je v 242. členu uvedel nove izključevalne razloge, ki so veljali do uskladitve spremenjenega 19. člena ZZZPB. Sedmi odstavek (pravilno: 7. alineja) 242. člena ZDR določa, da do uskladitve določb 19. člena ZZZPB s tem zakonom, pravice do denarnega nadomestila ne more uveljavljati tudi zavarovanec, ki mu je PZ prenehala iz 111. člena ZDR. V tem členu ZDR so navedeni razlogi, ki so na strani delavca, pri čemer je v 4. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR naveden razlog neuspešno opravljenega poskusnega dela. Šele Zakon o spremembah in dopolnitvah ZZZPB, št. 79/2006, ki je začel veljati dne 28.7.2006, je v 20. členu spremenil 19. člen ZZZPB tako, da pravice do denarnega nadomestila ne more uveljavljati zavarovanec, ki mu je PZ prenehala zaradi izredne odpovedi PZ s strani delodajalca iz razlogov na strani delavca, razen ob izredni odpovedi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje spremenilo na podlagi 4. točke 358. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 do 43/2006, v nadaljevanju: ZPP).

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožeča stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da Vrhovno sodišče razveljavi izpodbijano sodbo in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Navajala je, da je določba 242. člena ZDR v nasprotju z ZZZPB in s pravnim redom na splošno. Razlaga sodišča druge stopnje, iz katere izhaja, da določbe ZZZPB veljajo le, če so usklajene z ZDR, ni sprejemljiva. Neuspešno opravljanje poskusnega dela po določbah ZZZPB nikoli ni bil izključevalni razlog za priznanje pravice do denarnega nadomestila brezposelnim osebam.

Revizija je bila na podlagi 375. člena ZPP poslana toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočne sodbe sodišč druge stopnje, zato jo je dovoljeno vložiti le pod pogoji, ki so določeni v 367. členu ZPP in zaradi razlogov, ki jih določa 370. člen ZPP. Na podlagi 370. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava.

Revizija razloga bistvene kršitve določb ZPP ni uveljavljala, zato v zvezi s tem razlogom izpodbijane sodbe ni bilo treba preizkusiti.

Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

ZDR, ki je začel veljati dne 1.1.2003, je v 242. členu določil, da do uskladitve 19. člena ZZZPB (Uradni list RS, št. 5/91 do 69/98) s tem zakonom, pravice do denarnega nadomestila ne more uveljaviti tudi zavarovanec, ki mu je PZ prenehala zaradi katerega od v devetih alinejah naštetih razlogov. V tem členu ZDR je naveden tudi 111. člen ZDR, kar pomeni, da pravice do nadomestila do uskladitve ZZZPB z ZDR niso imeli tudi delavci, ki jim je PZ prenehala zaradi razloga po 4. alineji, torej „če delavec ne opravi uspešno poskusnega dela.“ Prva novela ZZZPB, ki je začela veljati po začetku veljavnosti ZDR, je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 79/2006. Spremembe so začele veljati dne 28.7.2006 (66. člen). V 20. členu je bil spremenjen 19. člen ZZZPB. V njem so določeni primeri, ko delavec ne more uveljavljati pravice do denarnega nadomestila, v 6. točki pa je izvzet primer, ko je bila PZ izredno odpovedana zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.

Bistvena dejstva, ki so pomembna za odločitev v tem sporu, so nastala v času med 1.1.2003 (ko je začel veljati ZDR) in 28.7.2006 (ko je začelo veljati navedeno besedilo ZZZPB). Zahtevo za priznanje pravice do nadomestila je tožnik vložil dne 29.11.2004. Prvič je bilo o njegovi zahtevi odločeno z odločbo z dne 20.12.2004, o njegovi pritožbi pa z odločbo z dne 4.2.2005. Navedeno kaže, da tožnik ni imel zahtevane pravice, ker v času, ko je vložil zahtevo za priznanje nadomestila in v času, ko so organi tožene stranke odločali o njej, te pravice zakon ni priznaval. V zvezi s trditvami v reviziji, da je določba 242. člena ZDR v nasprotju z določbami ZZZPB, ki urejajo pravico, ki je predmet spora, revizijsko sodišče ugotavlja, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: US) že leta 1992 ugotovilo, da med zakoni ni hierarhičnega razmerja, ne glede na predmet urejanja (odločba U-I-128/92, Uradni list RS, št. 53/92). Vprašanje hierarhičnosti bi po mnenju US lahko izjemoma veljalo, če bi bila v Parlamentu določena načelna določba zakona sprejeta z zakonom z dvotretjinsko večino, „izvedbeni“ zakon, ki bi bil sprejet z navadno večino, pa omenjenega načela ne bi upošteval. V tem sporu ne gre za tak primer in je ZDR lahko v „vmesnem“ obdobju vprašanje obsega nadomestil uredil tako, kot je določeno v njegovem 242. členu.

Revizijsko sodišče je zato po obrazloženem revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).