Jedro

Za odločitev v predmetni zadevi je odločilno, da je bil Eko sklad na podlagi tretjega odstavka 4. člena Odloka o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Maribor vezan na podatke o mejah območij, kjer je kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina, na zemljiško parcelo natančno, kot jih ji je v obliki seznama zemljiških parcel po elektronski pošti posredovala občina.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila vlogo tožeče stranke za pridobitev nepovratne finančne spodbude za ukrep vgradnje toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe (1. točka izreka), odločila pa je tudi, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožeča stranka dne 4. 12. 2017 oddala vlogo na javni poziv za ukrep vgradnje toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na ... v ..., ki stoji na parc. št. 284/1, k. o. ... Javni poziv v točki 1., razdelku C, določa, da nepovratna finančna spodbuda za naložbo vgradnje toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na območju občin s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka (v nadaljevanju: Odlok) ne more biti dodeljena, če občinski akt ali lokalni energetski koncept (v nadaljevanju: LEK) določa na tem območju drug prednostni načrt ogrevanja. Občina zagotovi Eko skladu podatke o mejah območij, kjer je določen drug prednostni način ogrevanja, in sicer na zemljiško parcelo natančno.

3. Kot izhaja iz celotne spisovne dokumentacije, se stavba, na kateri bo izvedena naložba vgradnje toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe, nahaja na parceli št. 284/1, k. o. ..., na kateri je skladno s podatki, ki jih je Mestna občina Maribor (v nadaljevanju: MOM) posredovala toženi stranki dne 16. 3. 2021 po elektronski pošti in kot izhaja iz priloženega seznama prednostnega načina ogrevanja za vsako od parcel na območju zadevne občine (parcela tožeče stranke je na seznamu navedena pod zaporedno št. 38266), kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina. Tožena stranka je tako ugotovila, da skladno z določili javnega poziva in Odloka niso izpolnjeni pogoji za dodelitev zaprošene spodbude.

4. V zvezi z ugovornimi navedbami tožeče stranke, da ob oddaji njene vloge na predmetni parceli ni bil določen noben prednostni način ogrevanja, kar je na MOM preveril njen nečak, pa je tožena stranka v izpodbijani odločbi še pojasnila, da je vezana na načelo zakonitosti, uzakonjeno v 6. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP), kar pomeni, da odloča po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih samoupravnih lokalnih skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, ki so veljavni v času odločanja.

5. Tožeča stranka je dne 21. 5. 2021 vložila tožbo, v kateri poudarja, da na dan 4. 12. 2017, ko so začeli z investicijo, na parc. št. 284/1, k. o. ..., plin še ni bil predviden. Dne 24. 5. 2021 je nato podala še dopolnitev tožbe iz vseh tožbenih razlogov, naštetih v 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1), zlasti iz razloga bistvene kršitve pravil upravnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Izpostavlja, da je naslovno sodišče v sodbi II U 280/2018-16 z dne 2. 12. 2020 obrazložilo, da mora LEK vsebovati vse potrebne podatke, kot jih določata drugi in tretji odstavek 4. člena Odloka, torej navedbo nepremičnin, ki spadajo na tako območje, na zemljiško parcelo natančno. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe pa ponovno ne izhaja, kakšne podatke je občina posredovala toženi stranki, kdaj jih je posredovala, v kakšni obliki in na podlagi katerega splošnega akta organa MOM so bili ti podatki sprejeti, zato se izpodbijane odločbe ponovno ne da preizkusiti. Naveden podatek, da je občina toženi stranki dne 16. 3. 2021 poslala elektronsko pošto s spiskom parcelnih številk, nima v tem primeru nobene vsebinske vrednosti in samo kaže na izmikanje tožene stranke ugotoviti, ali so pridobljeni podatki, na podlagi katerih je odločala, sploh pridobljeni iz LEK-a ali iz občinskega akta. Tako je več kot očitno, da niti iz LEK-a niti iz kakšnega drugega občinskega akta ne izhaja prednostni način ogrevanja, zato je upravičena do finančne spodbude.

6. Tožeča stranka predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da se njeni vlogi z dne 4. 12. 2017 ugodi in se ji dodeli finančna spodbuda v višini 4.842,36 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 8. 2018 dalje do plačila. Podredno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek, v vsakem primeru pa ji naloži plačilo stroškov postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

7. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse navedbe tožeče stranke in se smiselno sklicuje na obrazložitev v izpodbijani odločbi. Navaja, da posamična pravica, pravna korist ali obveznost nastane šele z vročitvijo odločbe stranki, zato pridobitev pravice ne more biti vezana na materialne predpise, ki veljajo v času vložitve vloge.

8. V zvezi s tožbenimi očitki, da v upravnem postopku ni preverila, ali so s strani MOM posredovani podatki pridobljeni iz LEK ali iz drugega občinskega akta, tožena stranka odgovarja, da je določanje prednostnih načinov ogrevanja v domeni občin in je na tako določene podatke vezana ter od njih ne more samovoljno odstopiti. Meni, da je ustrezno obrazložila svojo odločitev, saj je navedla, kakšne podatke je prejela s strani MOM, kdaj, v kakšni obliki in na kakšni pravni podlagi. Sklicuje se tudi na sodbo naslovnega sodišča II U 268/2018-19 z dne 24. 9. 2020, s katero je bila tožba v vsebinsko primerljivi zadevi za naložbo v stanovanju, ki se nahaja v isti stavbi kot stanovanje, na katerem je naložbo izvedla tožeča stranka, zavrnjena.

9. Tožba ni utemeljena.

10. V predmetni zadevi gre za postopek ponovnega odločanja, saj je naslovno sodišče s sodbo II U 280/2018-16 z dne 2. 12. 2020 ugodilo tožbi zoper odločbo tožene stranke št. 36001-2351/2017-4 z dne 8. 8. 2018 in zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek. Tožena stranka je skladno z napotilom sodišča v izpodbijani odločbi dodatno pojasnila, da je dne 16. 3. 2021 s strani MOM po elektronski pošti prejela seznam parcel na območju zadevne občine, za katere je kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina, pri čemer je parcela tožeče stranke na seznamu navedena pod zaporedno št. 38266. 11. Pravno podlago za odločitev v obravnavani zadevi predstavlja drugi odstavek 4. člena Odloka, ki določa, da upravičenci do spodbud za vgradnjo električnih toplotnih črpalk za ogrevanje stavb iz predpisa, ki ureja spodbujanje učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije, in predpisa, ki ureja zagotavljanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih, do teh spodbud niso upravičeni na območju, kjer je z občinskimi akti ali lokalnim energetskim konceptom kot prednostni način ogrevanja stavb določeno daljinsko ogrevanje, razen če so ti kotli namenjeni za daljinsko ogrevanje. Če je kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina, upravičenci do spodbud niso upravičeni do spodbud za vgradnjo električnih toplotnih črpalk. Tretji odstavek 4. člena Odloka pa določa, da občina za dodeljevanje subvencij Eko skladu in ministrstvu, pristojnemu za energijo, zagotavlja podatke o mejah območij, kjer je kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina, na zemljiško parcelo natančno.

12. Kot je razvidno iz spisovne dokumentacije (prilog k tožbi tožeče stranke z dne 15. 9. 2017, npr. elektronskih sporočil A. A. z dne 20. 8. 2018 in B. B. z dne 28. 8. 2018 ter kartografskega posnetka iz spletne strani iObcina.si z dne 3. 9. 2018), je tožeča stranka v prvotnem postopku navajala, da so podatki, na podlagi katerih je tožena stranka sprejela svojo odločitev, opredeljeni v LEK, ki ga je sprejela MOM. Sodišče tako ugotavlja, da navedeno dejstvo med strankama dejansko ni sporno, saj ga tožena stranka ni prerekala. V sodbi II U 280/2018 z dne 2. 12. 2020 je sodišče sicer zapisalo, da bi moral že LEK vsebovati navedbo nepremičnin, ki spadajo na območje s prednostno določeno uporabo zemeljskega plina, na zemljiško parcelo natančno, vendar pa po ponovni proučitvi zadeve ugotavlja, da navedeno ne drži, saj je LEK splošni akt in kot tak definira območja prednostnega načina ogrevanja kot širša območja. Metodologija priprave in obvezna vsebina lokalnega energetskega koncepta je predpisana v Pravilniku o metodologiji in obvezni vsebini lokalnega energetskega koncepta, ki v četrti in peti alineji prvega odstavka 10. člena določa, da ocena predvidene prihodnje porabe energije in napotki za prihodnjo oskrbo z energijo vsebujejo kartografski prikaz območij plinovoda in sistema daljinskega ogrevanja, če obstaja, z vrisanimi načrti razvoja omrežij plinovodnega in daljinskega ogrevanja ter prikaz območij, kjer je predvidena izgradnja novih sistemov ogrevanja. V pristojnosti občine pa je, da Eko skladu zagotavlja podatke o mejah območij, kjer je kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina, na zemljiško parcelo natančno, kot določa tretji odstavek 4. člena Odloka.

13. Za odločitev v predmetni zadevi je torej odločilno, da je bila tožena stranka na podlagi tretjega odstavka 4. člena Odloka vezana na podatke o mejah območij, kjer je kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina, na zemljiško parcelo natančno, kot jih ji je dne 16. 3. 2021 v obliki seznama zemljiških parcel po elektronski pošti posredovala MOM. Določanje prednostnih načinov ogrevanja pa je v domeni občin, saj gre za lokalne zadeve, ki jih lahko občina ureja samostojno in ki zadevajo samo prebivalce občine (prvi odstavek 140. člena Ustave RS).

14. V zvezi z navedbami tožeče stranke, da ob oddaji njene vloge na predmetni parceli ni bil določen noben prednostni način ogrevanja, kar je na MOM preveril njen nečak, sodišče še pojasnjuje, da navedeno ne vpliva na pravico do dodelitve subvencije oziroma na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, temveč je to lahko predmet morebitnega civilnopravnega postopka zoper občino.1

15. Upoštevajoč vse navedeno je sodišče zaključilo, da je tožba neutemeljena in jo je zato na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

16. Sodišče je skladno s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe (dejstvo, da je za parcelo v lasti tožeče stranke po podatkih MOM predviden prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina), med tožečo in toženo stranko ni bilo sporno.

1 Tako tudi sodba Upravnega sodišča RS II U 268/2018-19 z dne 24. 9. 2020.