Jedro

Ker revidentka ne navaja, katero naj bi bilo pomembno pravno vprašanje in zgolj citira zakonsko besedilo, ni izpolnila trditvenega in dokaznega bremena o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revidentka obstoj zelo hudih posledic z navedbo, da ji je zaradi izpodbijane odločbe nastala velika poslovna škoda, ki zaradi splošnih razmer v gradbeništvu lahko usodno vpliva na njeno poslovanje, ni izkazala.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper prvostopenjsko sodbo je revidentka po odvetnici vložila revizijo. Glede dovoljenosti revizije se sklicuje na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1. 2. Revizija ni dovoljena.

3. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (2. točka izreka sodbe in sklepa) na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Koper z dne 10. 3. 2009, in zoper odločbo tožene stranke z dne 30. 6. 2009. Prvostopenjski upravni organ je z odločbo z dne 10. 3. 2009 tožeči stranki naložil, da mora takoj po prejemu odločbe ustaviti gradnjo parkirišča na tam navedenih parcelah (1. točka izreka). V roku 30 dni po prejemu odločbe je naložil tožeči stranki odstranitev parkirišča na navedenih parcelah tako, da odstrani utrjen zemeljski nasip in ograjo parkirišča ter na zemljiščih vzpostavi prejšnje stanje (2. točka izreka), če ne bo izpolnila naložene obveznosti, se bo zoper njo začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti (3. točka izreka); izrekel ji je tudi prepovedi iz prvega odstavka 158. člena Zakona o graditvi objektov – ZGO-1 (4. točka izreka). Tožena stranka je po uradni dolžnosti odpravila in nadomestila prepovedi iz 2. in 4. alineje 4. točke izreka prvostopenjske odločbe, v ostalem delu pa pritožbo zavrnila.

4. Po drugemu odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden od tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih (na primer Up 858/08 z dne 3. 6. 2008) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča gre za pomembno pravno vprašanje, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava, na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve.

6. Upoštevaje sprejeto stališče o trditvenem in dokaznem bremenu in določbo četrtega odstavka 367. b člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost, ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

7. Revidentka spornega vprašanja ni konkretizirala, pač pa se zgolj sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ter še navaja, da gre v obravnavanem primeru za vsebinsko zelo pomembno pravno vprašanje, glede katerega v našem pravnem prostoru sodna praksa ni zadovoljivo oblikovana.

8. Ker se revidentka zgolj sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1, vprašanja pa ne izpostavi, vložena revizija ni dovoljena. Tako stališče je Vrhovno sodišče zavzelo v številnih sklepih: npr. X Ips 346/2007, X Ips 263/2008 in X Ips 461/2008. 9. Revizija je po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedefiniran pravni pojem, je treba presojati v vsakem primeru posebej. Da bi jih lahko Vrhovno sodišče presodilo, mora revident, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso, natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

10. Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka s pavšalnimi navedbami, da ji je zaradi izpodbijane odločbe nastala velika poslovna škoda, ki zaradi splošnih neugodnih razmer v gradbeništvu lahko usodno vpliva na njeno poslovanje, zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije ni izkazala, saj zelo hudih posledic ni konkretizirala, niti jih ni utemeljila in izkazala. Zato je Vrhovno sodišče presodilo, da pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

11. Glede na to, da revidentka ni izkazala izpolnjevanja zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.