Jedro

Glede na določbe Direktive 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih in drugi ter četrti odstavek 74. člena ZKP, ki temeljijo na zagotavljanju pravice do poštenega sojenja in pravice do obrambe, torej ne glede na to, ali zagovornik zastopa stranko po pooblastilu ali po uradni dolžnosti ali po brezplačni pravni pomoči, stroški tolmačenja za zaupni pogovor obdolženca z odvetnikom vedno bremenijo proračun.

Sodišče prve stopnje je s tem, ko je zavrnilo plačilo nagrade in potrebnih izdatkov tolmačke za tolmačenje pogovorov zagovornika in obdolženca v prostorih ZPKZ, obdolžencu, ki je tujec in ne govori slovenskega jezika, onemogočilo posvet z zagovornikom v svojem jeziku.

Izrek

Ob ugoditvi pritožbi zagovornika obdolženega A. A. in po uradni dolžnosti za obdolženega B. B. se izpodbijana sodba razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Brežicah je z uvodoma navedeno sodbo obdolžena A. A. in B. B. spoznalo za kriva storitve kaznivega dejanja prikrivanja po tretjem in prvem odstavku 217. člena KZ-1 v zvezi z 20. členom KZ-1 in kaznivega dejanja ponarejanja listin po tretjem odstavku 251. člena KZ-1 v zvezi s členom 20. členom KZ-1, obdolženega B. B. pa še storitve dveh kaznivih dejanj ponarejanja listin po tretjem odstavku 251. člena KZ-1. Obdolženemu A. A. je za kaznivo dejanje prikrivanja določilo kazen eno leto in tri mesece zapora, za kaznivo dejanje ponarejanja listin pa kazen štiri mesece zapora ter mu na podlagi 3. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1 izreklo enotno kazen eno leto in pet mesecev zapora. Obdolženemu B. B. je za kaznivo dejanje prikrivanja določilo kazen eno leto in štiri mesece zapora, za vsako kaznivo dejanje ponarejanja listin pa kazen štiri mesece zapora, ter mu na podlagi 3. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1 izreklo enotno kazen dve leti in en mesec zapora. Na podlagi 56. člena KZ-1 je obdolžencema v izrečeno kazen vštelo čas, prestan v priporu, vključno z odvzemom prostosti, to je od dne 29. 1. 2020 od 19.30 ure dalje. Na podlagi 48.a člena KZ-1, je obdolžencema izreklo izgon z ozemlja Republike Slovenije za čas štirih let, ki se šteje od pravnomočnosti sodbe, pri čemer se čas prebit v zaporu ne všteva v čas trajanja izrečenega izgona. Nadalje je obdolžencema, na podlagi 73. člena KZ-1, odvzelo v izreku sodbe določno naštete zasežene predmete. Na podlagi četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je oba obdolženca oprostilo povrnitve stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, kot tudi plačila stroškov zagovornikov po uradni dolžnosti.

2. Zoper sodbo se je pritožil zagovornik obdolženega A. A., zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in kršitve temeljne človekove pravice do poštenega sojenja (6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah – EKČP) ter višjemu sodišču predlagal, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje pred drugim sodnikom posameznikom.

3. Pritožba je utemeljena, izpodbijano sodbo pa je bilo potrebno po uradni dolžnosti razveljaviti tudi za obdolženega B. B. 4. Pritožnik sodišču prve stopnje očita tri kršitve obdolženčeve pravice do poštenega sojenja in pravice do obrambe in sicer, da je za učinkovito zastopanje obdolženca prepozno prejel fotokopije kazenskega spisa, da državna tožilka na glavni obravnavi ni pravilno predstavila obtožnega predloga ter kršitev pravice do tolmačenja zaupnega pogovora med zagovornikom in priprtim obdolžencem (drugi odstavek 74. člena ZKP).

5. V zvezi s pritožbenim očitkom o nepravočasnem prejemu fotokopij spisa iz pritožbenih navedb in podatkov spisa izhaja, da je zagovornik dne 4. 2. 2020 priglasil pooblastilo za zastopanje obdolženega A. A. ter sodišče prve stopnje zaprosil za dostavo kopij spisa in dovolilnice za obiske obdolženca v priporu. Razpravljajoči sodnik posameznik je istega dne odredil, da naj se fotokopira spis in zagovorniku izda dovolilnica. Sodišče prve stopnje je obdolžencu ob vložitvi obtožnega predloga podaljšalo pripor s sklepom z dne 6. 2. 2020, ki je bil zagovorniku istega dne poslan po telefaksu. Zoper navedeni sklep je zagovornik vložil pritožbo, v kateri je izpodbijal izključno priporni razlog po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, v kateri ni problematiziral, da zaradi tega, ker ni prejel fotokopij spisa, ne more izpodbijati utemeljenega suma, prav tako pred vložitvijo pritožbe pri sodišču prve stopnje ni vložil prošnje za pregled spisa. Dne 13. 2. 2020 je pritožnik sodišču prve stopnje poslal dopis „pripombe na postopanje sodišča“, v katerem je navajal, da je 4. 2. 2020 pisno zaprosil za kopije spisa, da jih do danes še ni prejel, kar bistveno otežuje obrambo, da je od sodišča dne 6. 2. 2020 prejel sklep o podaljšanju pripora, vendar brez listin spisa ni mogel podati pritožbe zoper utemeljenost suma, temveč je lahko izpodbijal le priporni razlog. Kopije spisa so bile zagovorniku, po plačilu ustrezne sodne takse, poslane dne 20. 2. 2020. V zvezi z opisanim postopanjem sodišča prve stopnje je zagovornik dne 18. 2. 2020 vložil tudi nadzorstveno pritožbo, ki pa je bila s sklepom začasnega predsednika Okrajnega sodišča v Brežicah zavržena.

6. Pritožnik zatrjuje, da zaradi postopanja sodišča prve stopnje ni mogel učinkovito uveljavljati pravice do pritožbe zoper sklep o podaljšanju pripora ob vložitvi obtožnega predloga. Sodišče druge stopnje izpostavlja, da je predmet tega pritožbenega preizkusa le izpodbijana sodba, kopije spisa pa so bile zagovorniku za pripravo obrambe do prvega naroka za glavno obravnavo dne 4. 3. 2020 dostavljene pravočasno, zato je v tem delu pritožba brezpredmetna. Ne glede na navedeno je potrebno pojasniti, da imata po petem odstavku 128. člena ZKP ter 73. členu ZKP obdolženec in njegov zagovornik pravico pregledati in prepisati spise ter si ogledati dokazne predmete, vendar pa zagovornik ni zahteval vpogleda v spis, torej ni storil ničesar, da bi se seznanil z dokaznim gradivom v spisu, temveč je zgolj zahteval, da se mu izročijo kopije spisa, zato so pritožbeni očitki neutemeljeni.

7. Predstavitev obtožnice (obtožnega predloga) ali zasebne tožbe je urejena v 321. členu ZKP. Po določbi drugega odstavka obtožni akt predstavi tožilec, in v kolikor obtoženec na izrecno vprašanje predsednika senata izjavi, da obtožbe ni razumel, predsednik senata pozove tožilca, da mu vsebino obtožnice razloži tako, da jo najlažje razume. Po stališču kazenske procesno pravne teorije mora tožilec predstaviti celotno obtožnico, vključno z obrazložitvijo.1

8. Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 4. 3. 2020 izhaja, da sta po predstavitvi obtožnega predloga obdolženca na izrecno vprašanje razpravljajočega sodnika izjavila, da sta obtožbo razumela. Kljub temu je zagovornik obdolženega A. A. v nadaljevanju navajal, da obtožni predlog, ker je bil prebran le njegov izrek, obdolžencema ni bil predstavljen, zato jima ga je predstavil razpravljajoči sodnik, obdolženca pa sta (ponovno) izjavila, da razumeta vsebino obtožnega predloga, da sta prejela njegov prevod in da vesta kaj se jima očita. Ker sta obdolženca že po predstavitvi obtožnega predloga s strani državne tožilke izjavila, da sta obtožbo razumela, dodatna razlaga vsebine obtožnega akta niti bila potrebna. Res je, kot navaja pritožba, da je po intervenciji zagovornika obdolžencema obtožni akt namesto državne tožilke vsebino obtožnega akta razložil razpravljajoči sodnik, kar pa ne more vplivati na oceno pritožbenega sodišča, da sta obdolženca, kot sta izrecno potrdila tudi sama, razumela vsebino obtožnega predloga, ter v pritožbi zatrjevana kršitev pravice do učinkovite obrambe ni utemeljena.

9. Utemeljeni pa so pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje kršilo določbo drugega odstavka 74. člena ZKP, s takšnim postopanjem pa je zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 3. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki narekuje razveljavitev izpodbijane sodbe.

10. Iz pritožbenih navedb in podatkov spisa je razvidno, da je zagovornik soobdolženega B. B., odvetnik C. C., dne 4. 2. 2020 sodišče prve stopnje zaprosil za izdajo enkratne dovolilnice zase in za sodno tolmačko za romunski jezik D. D. (v nadaljevanju tolmačka) za obisk obdolženca v priporu, ob vložitvi pooblastila za zastopanje obdolženca (dne 6. 2. 2020) pa je zaprosil za izdajo stalne dovolilnice. Sodišče prve stopnje je izdalo stalno dovolilnico, da odvetnik kot zagovornik in tolmačka, le ob spremstvu odvetnika, obiskujeta obdolženega B. B. v ZPKZ Ljubljana, dne 28. 2. 2020 pa je na prošnjo pritožnika tolmački izdalo stalno dovolilnico še za obiske obdolženega A. A. v ZPKZ Novo mesto.

11. Tolmačka je dne 5. 2. in 18. 2. 2020 predložila stroškovnika za tolmačenje razgovorov med soobdolženim B. B. in njegovim zagovornikom v ZPKZ Ljubljana dne 4. 2. in 17. 2. 2020, ki jima je sodišče prve stopnje, v breme proračuna Okrožnega sodišča v Krškem, s sklepom I K 6516/2020-118 z dne 27. 2. 2020 v celoti ugodilo. V nadaljevanju (dne 26. 2., 3. 3. in 11. 3. 2020) je tolmačka predložila še tri stroškovnike za tolmačenje v ZPKZ, in sicer razgovorov soobdolženca z njegovim zagovornikom dne 25. 2. in 3. 3. 2020, ter obdolženega A. A. s pritožnikom dne 2. 3. in 10. 3. 2020. Sodišče prve stopnje je s sklepom I K 6516/2020-188 z dne 17. 3. 2020 sklep I K 6516/2020 z dne 27. 2. 2020 (s katerim je v celoti ugodilo stroškovnikoma tolmačke z dne 5. 2. in 18. 2. 2020) odpravilo (točka I. izreka), stroškovnika tolmačke z dne 5. 2. in 18. 2. 2020 zavrnilo (točka II. izreka) in zavrnilo tudi stroškovnike z dne 26. 2., 3. 3. in 11. 3. 2020 (točka III. izreka).

12. Sodišče druge stopnje izpostavlja, da v določbah ZKP ni podlage za odpravo pravnomočnega sklepa z dne 27. 2. 2020, s katerim je sodišče prve stopnje ugodilo stroškovnikoma sodne tolmačke, saj mu razveljavitev lastne odločitve dovoljuje le tretji odstavek 309. člena ZKP, ki določa, da sme senat pričo ali izvedenca, ki je bil v redu povabljen, pa svojega izostanka ni opravičil, kaznovati z denarno kaznijo, odločbo o kazni pa sme v opravičenem primeru preklicati. Sicer pa je sodišče prve stopnje svojo odločitev o zavrnitvi stroškovnikov tolmačke za tolmačenje razgovorov obdolžencev z njunima zagovornikoma v ZPKZ utemeljilo s stališčem procesno pravne teorije, da je za prevajanje zunaj procesnih dejanj, npr. za komuniciranje med obdolžencem, ki ne govori slovensko in zagovornikom, ki ne govori obdolženčevega jezika, dolžna poskrbeti stranka sama, saj stroški tega prevajanja niso stroški kazenskega postopka, kar velja tudi za obdolženca – tujca, ki je v priporu in si je zagovornika izbral sam. Če pa zagovornik, ki je bil postavljen po uradni dolžnosti priprtemu obdolžencu – tujcu, ne govori obdolženčevega jezika, so tudi izdatki za angažiranje tolmača, da lahko kontaktira z obdolžencem, stroški kazenskega postopka.2 Sodišče druge stopnje izpostavlja, da je v času sprejetja tega stališča ZKP v 74. členu določal le, da če je obdolženec v priporu, si zagovornik lahko z njim prosto in brez nadzorstva dopisuje in govori.

13. Sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni upoštevalo, da je bila z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-M), ki se uporablja od 20. 3. 2015 implementirana Direktiva 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih (v nadaljevanju Direktiva), kar je zahtevalo bistveno spremembo oziroma dopolnitev določb 8. in 74. člena ZKP3. Direktiva že v preambuli določa, da bi morala zagotavljati brezplačno in ustrezno jezikovno pomoč ter osumljencem ali obdolžencem, ki ne govorijo ali razumejo jezika, v katerem poteka kazenski postopek, omogočiti, da v polni meri uveljavijo pravico do obrambe in jim zagotoviti pravičen postopek (17. točka) ter da bi bilo treba komuniciranje med osumljenci ali obdolženci in njihovimi pravnimi svetovalci tolmačiti v skladu s to direktivo (19. točka). V 20. točki je nadalje določeno, da je potrebno za namene priprave obrambe tolmačiti komuniciranje med osumljenci ali obdolženci in njihovimi pravnimi svetovalci, kadar je vsebina pogovora neposredno povezana s kakršnimkoli zaslišanjem med postopkom, z vložitvijo pritožbe ali drugih prošenj v postopku, kot je prošnja za varščino, kadar je to potrebno za zagotovitev pravičnega postopka. Skladno z drugim odstavkom 2. člena Direktive države članice zagotovijo, da je, kadar je to potrebno za zagotovitev pravičnega postopka, na voljo tolmačenje za komuniciranje med osumljenci ali obdolženci ter njihovim pravnim svetovalcem glede zaslišanj v postopku ali vložitve pritožbe ali drugih prošenj v postopku, v 4. členu pa je določeno, da stroške tolmačenja in prevajanja, ki izhajajo iz uporabe členov 2. in 3., nosijo države članice, ne glede na izid postopka.

14. Drugi odstavek 74. člena ZKP določa, da je na zahtevo priprtega obdolženca iz prvega odstavka 8. člena tega zakona ali njegovega zagovornika sodišče dolžno zagotoviti tolmačenje za zaupni pogovor obdolženca z odvetnikom. Po četrtem odstavku 74. člena ZKP za obdolženca iz drugega in tretjega odstavka tega člena smiselno veljajo določbe od sedmega do devetega odstavka 8. člena tega zakona. V devetem odstavku 8. člena ZKP je izrecno določeno, da se stroški za tolmačenje ali prevajanje ne zaračunajo osebam iz prvega in osmega odstavka tega člena in bremenijo proračun.

15. Glede na citirane določbe Direktive in ZKP, ki temeljijo na zagotavljanju pravice do poštenega sojenja in pravice do obrambe, torej ne glede na to, ali zagovornik zastopa stranko po pooblastilu ali po uradni dolžnosti ali po brezplačni pravni pomoči, stroški tolmačenja za zaupni pogovor obdolženca z odvetnikom vedno bremenijo proračun ter stališče, na katerega se je v sklepu z dne 17. 3. 2020 sklicevalo sodišče prve stopnje, ni več ustrezno.

16. Sodišče druge stopnje na podlagi podatkov spisa in pritožbenih navedb nadalje ugotavlja, da je dne 9. 4. 2020 zagovornik obdolženega A. A. sodišču prve stopnje poslal dopis „zahteva za zagotovitev tolmačenja“, v katerem je s sklicevanjem na določbo drugega odstavka 74. člena ZKP zahteval, da sodnik omogoči obrambo obdolženca tako, da zagotovi tolmačenje za zaupni pogovor obdolženca v priporu z zagovornikom, s tem, da nemudoma odredi plačilo vseh stroškov prevajanja tolmačke za tolmačenje teh pogovorov, enako zahtevo pa je dne 10. 4. 2020 sodišču prve stopnje poslal tudi zagovornik soobdolženca, vendar pa sodišče prve stopnje na dopisa ni reagiralo. V nadaljevanju postopka je državna tožilka dne 21. 4. 2020 spremenila obtožni predlog, pritožnik je z dopisom z dne 4. 5. 2020 ponovno opozoril, da mu je zaradi zavrnitve plačila tolmački onemogočena obramba obdolženca ter se ponovno skliceval na določbo drugega odstavka 74. člena ZKP, na glavni obravnavi dne 6. 5. 2020 pa je iz enakih razlogov, kot jih uveljavlja v pritožbi, zahteval izločitev sodnika posameznika in izločitev začasnega predsednika sodišča prve stopnje, pridružil se mu je tudi zagovornik soobdolženca. Na glavni obravnavi dne 27. 5. 2020 je sodišče prve stopnje oba obdolženca pozvalo, ali se želita izjasniti o izsledkih preiskave zaseženih jima mobilnih telefonov, ki sta jih pred tem prejela prevedene v romunski jezik, pritožnik je pripomnil, da se v tem času ni mogel posvetovati z obdolžencem zaradi „nezmožnosti tolmačenja v priporu“, zato je želel posvet z obdolžencem, enako je navajal tudi zagovornik soobdolženca. Po posvetu sta izjavila, da dokler obdolžencema ne bo omogočen posvet z zagovornikoma v prisotnosti tolmača, ne bosta odgovarjala na vprašanja. Tudi v besedi strank je pritožnik izpostavil, da obdolženec ni imel možnosti zagovora, da ni imel možnosti posveta z zagovornikom v prisotnosti tolmača za svoj materni jezik, zato je postopek nezakonit. 17. Po obrazloženem je sodišče prve stopnje s tem, ko je zavrnilo plačilo nagrade in potrebnih izdatkov tolmačke za tolmačenje pogovorov zagovornika in obdolženca v prostorih ZPKZ, obdolžencu, ki je tujec in ne govori slovenskega jezika, onemogočilo posvet z zagovornikom v svojem jeziku. Pri tem ni mogoče spregledati, da je po zadnjem razgovoru obdolženca in pritožnika v navzočnosti tolmačke (dne 10. 3. 2020) državna tožilka spremenila obtožni predlog, obdolženca pa sta bila tudi soočena z obremenilnimi izsledki pregleda elektronskih naprav, kar je v luči poštenega in pravičnega sojenja tudi po oceni pritožbenega sodišča zahtevalo posvet z zagovornikom v svojem jeziku, ki pa jima je bil z opisanim postopanjem sodišča prve stopnje obdolžencu onemogočen. ZKP v 3. točki prvega odstavka 371. člena določa, da je bistvena kršitev določb kazenskega postopka podana tudi v primeru, če so bile prekršene določbe o nenadzorovanem in učinkovitem posvetovanju obdolženca z zagovornikom (74. člen). Zato je sodišče prve stopnje z opisanim postopanjem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka, ki jo utemeljeno uveljavlja pritožnik.

18. Zagovornik soobdolženega B. B. zoper sodbo sodišča prve stopnje ni vložil pritožbe, vendar pa je sodišče druge stopnje ugotovilo, da so razlogi, zaradi katerih je odločilo v korist obdolženega A. A., tudi v korist o soobdolženca, zato je ravnalo po uradni dolžnosti, kakor, da bi se bil pritožil tudi ta (387. člen ZKP).

19. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje ob ugoditvi pritožbi zagovornika obdolženega A. A. in po uradni dolžnosti za obdolženega B. B. izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

20. Pritožnik je sicer predlagal, da se zadeva, zaradi pristranskosti razpravljajočega sodnika, vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom posameznikom, vendar pa se sodišče druge stopnje strinja s presojo predsednika Višjega sodišča v Ljubljani v sklepu Su 233/2020 z dne 22. 5. 2020, s katerim je zavrnil predlog za izločitev razpravljajočega sodnika in začasnega predsednika sodišča prve stopnje, da odločitve v postopku same po sebi ne morejo vzbujati upravičenega dvoma o sodnikovi nepristranskosti, kar enako velja glede sodnikovega vodenja postopka. Sodnikovo procesno vodstvo in njegove odločitve namreč ne kažejo na njegovo pristranskost, temveč so posledica njegove presoje v konkretnih primerih, ki jih vodi, pravilnost in zakonitost vodenja postopkov in sprejetih odločitev pa se lahko presoja v postopkih s pravnimi sredstvi, kar je z vložitvijo pritožbe zoper izpodbijano sodbo storil tudi pritožnik.

21. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno opraviti glavno obravnavo in izvesti vse že izvedene dokaze, obdolžencema omogočiti posvete z zagovornikoma v prostorih ZPKZ v navzočnosti sodne tolmačke za romunski jezik v breme proračuna, nato pa ponovno presoditi, ali sta storila v obtožnem aktu očitana kazniva dejanja.

1 Horvat. Š.: Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 684, tč. 3. 2 Nav. delo, str. 30 - 31, tč. 8 in str. 212, tč. 9. 3 Dodatne spremembe in dopolnitve so bile potrebne še z implementacijo Direktive 2012/29 EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N).