Jedro

Otrok je ogrožen, če utrpi ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju; škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in ravnovesju otroka in na otrokovem premoženju (drugi in tretji odstavek 157. člena DZ). Otrok ima pravico do stikov z obema staršema in oba od staršev imata pravico do stikov z otrokom, s stiki se zagotavljajo koristi otroka (prvi odstavek 141. člena ZD). Stroka je enotna, da neizvajanje stikov otroka s staršem, pri katerem ne živi, če ni kakšnih posebnih okoliščin na strani tega starša, ogroža otrokov zdrav, celosten razvoj. Da so stiki otroka z obema staršema (in tudi drugi starosti otroka primerni socialni stiki) potrebni, pretirano navezovanje otroka le na enega starša pa za otroka škodljivo, je znano tudi vsakemu povprečnemu človeku, na CSD pa so zaposleni strokovnjaki. Zakon določa, da ima mnenje CSD v postopkih, v katerih se odloča o ukrepih za varstvo koristi otrok, posebno težo (108. člen ZNP-1). Če otrok s staršem, ki ima primerne starševske kapacitete, in da jih predlagatelj ne bi imel, ni z ničemer izkazano, nima stikov, pride do odtujitve, ki je lahko razlog za vedenjske in čustvene težave, ki povzročajo škodo v razvoju otroka.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdita izpodbijana sklepa.

II. Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je 30. 5. 2022 izdalo začasno odredbo, s katero je določilo, da stiki predlagatelja s sinom A. A. začasno potekajo v prostorih in ob prisotnosti strokovnega delavca pristojnega centra za socialno delo (CSD) vsak ponedeljek od 10.30 do 11.30 ure in določilo, da se v primeru kršitve začasne odredbe kršitelja kaznuje s 500 EUR denarne kazni, ki se bo izterjala po uradni dolžnosti in hkrati izdal nov sklep, s katerim bo sodišče določilo novo, višjo kazen za primer ponovnega ravnanja v nasprotju z začasno odredbo. Začasna odredba je stopila v veljavo takoj in velja do pravnomočne določitve v postopku oziroma do drugačne odločitve sodišča, ugovor zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve.

**Sklep z dne 29. 8. 2022**

2. Na predlagateljev predlog je sodišče 29. 8. 2022 nasprotni udeleženki zaradi kršitve začasne odredbe izreklo denarno kazen 500 EUR, ki jo mora nasprotna udeleženka plačati na račun sodišča v osmih dneh, sicer se bo denarna kazen izterjala po uradni dolžnosti, ter odločilo, da se za primer ponovne kršitve določi nova denarna kazen v višini 1.000 EUR in bo sodišče po uradni dolžnosti opravilo izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni ter hkrati izdalo nov sklep, s katerim bo izreklo novo, višjo denarno kazen, če bo tudi v nadaljevanju prišlo do kršitve obveznosti iz začasne odredbe.

3. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) pritožuje nasprotna udeleženka. Navaja, da je zoper začasno odredbo vložila ugovor, o katerem sodišče še ni odločilo, zato opozarja, da je sodišče začasno odredbo izdalo nepremišljeno, z nekakšnim avtomatizmom, obrazložitev je pavšalna. A. A. bo stik s predlagateljem, ki je zanj tujec, v zaprtem prostoru in brez prisotnosti mame spravil v hudo stisko in bi bil otrok ob izvedbi stika ogrožen. V izpodbijanem sklepu sodišče ni upoštevalo, da je imela opravičljive razloge za to, da otrok ni prišel na stik. Začasna odredba ji je bila vročena 7. 7. 2022, razgovor na CSD je opravila 12. 7. 2022, že pred tem pa je imela načrtovan dopust, ki ga ni uspela spremeniti oziroma prilagoditi. Težave z vročitvijo sklepa ne izhajajo iz njene sfere, ampak iz sfere predlagatelja, ki ji je onemogočil dostop do stanovanja, poštne pošiljke v predalčniku pa so bile odtujene. Po počitnicah 1. 8. 2022 sina na stik ni uspela pripeljati zaradi bolezni, prav tako zaradi odsotnosti tega nista uspela storiti njena starša, drugih oseb, ki bi ji pomagale pri varstvu in vzgoji A. A. pa nima. Višina določene kazni je previsoka. Sodišče ni podalo nobene obrazložitve, zakaj je denarna kazen 500 EUR primerna, zato se sklepa ne da preizkusiti (kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP). Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlagateljev predlog zavrne, podrejeno naj razveljavi sklep sodišča prve stopnje in vrne zadevo v ponovno odločanje.

4. Predlagatelj na pritožbo ni odgovoril. 5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodna odločba glede pravice do osebnih stikov z otrokom se (praviloma) izvrši po določbah prvega, drugega, tretjega in petega odstavka 226. člena ZIZ (prvi odstavek 238.f člena ZIZ), torej po pravilih, ki veljajo za dosego dejanj, ki jih more opraviti le dolžnik (tj. nenadomestna dejanja). Gre za izvršbo z uporabo posredne prisile, tj. z izrekanjem denarnih kazni, s katerimi naj bi se dolžnika prisilo, da izpolni svojo obveznost, ki izhaja iz izvršilnega naslova. Začasna odredba, s katero je določen začasen način izvrševanja osebnih stikov otroka s staršem, pri katerem ne živi, postane izvršljiva takoj, ko je izdana. Skladno s šestim odstavkom 9. člena ZIZ namreč pritožba in ugovor ne zadržita postopka, če v zakonu ni drugače določeno, ZIZ pa v 20.a poglavju, ki ureja izvršbo v zadevah glede varstva in vzgoje otrok ter glede osebnih stikov z otroki, nima drugačne določbe. Torej se izvršba začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi (prvi odstavek 46. člena ZIZ) in dejstvo, da sodišče ob izdaji sklepa o denarnem kaznovanju nasprotne udeleženke, ker je kršila začasno odredbo z dne 30. 5. 2022, še ni odločilo o njenem ugovoru zoper izdano začasno odredbo, na pravilnost in zakonitost sklepa ne vpliva.

7. Neupoštevne so navedbe pritožbe, ki se nanašajo na izdano začasno odredbo (da je izdana nepremišljeno, v nasprotju z ustavnim in konvencijskim varstvom otroka, da ni izdana v otrokovo korist, ipd.). O tem se bo višje sodišče izreklo v nadaljevanju, ob presoji pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke zoper izdano začasno odredbo. Za presojo pravilnosti in zakonitosti sklepa o izrečeni denarni kazni nasprotni udeleženki je pomembno le, ali so razlogi, s katerimi nasprotna udeleženka opravičuje, zakaj ni omogočila z začasno odredbo določenih stikov A. A. s predlagateljem, opravičljivi. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da niso.

8. Sklep o začasni odredbi je bil nasprotni udeleženki sicer pravno formalno vročen 7. 7. 2022, vendar pa iz poročil CSD nedvoumno izhaja, da je bila v resnici z obveznostjo po sklepu seznanjena že pred tem, saj so jo na CSD seznanili, da je sodišče določilo, da se bodo stiki med A. A. in predlagateljem izvajali na CSD. Za prilagoditev termina počitnic določenim stikom je tako nasprotna udeleženka imela več časa, kot navaja v pritožbi. Sicer pa so navedbe o počitnicah kot razlogu za neupoštevanje izdane začasne odredbe zgolj pavšalne. Pritožnica niti ne pojasni, še manj dokaže, kje in točno kdaj naj bi bila z otrokom na dopustu. Z nekonkretiziranim sklicevanjem na dopust nasprotna udeleženka ni zadostila svojemu dokaznemu bremenu, da je imela opravičljive razloge, da otroka na stik nikoli ni pripeljala (sama ali pa se dogovorila s kom drugim, da ga pripelje). Da bi morala stike omogočiti pred formalno vročitvijo sklepa 7. 7. 2022, ji izpodbijani sklep ne nalaga in so odveč pritožbene navedbe o domnevni odtujitvi poštnih pošiljk in manipuliranju s poštnimi pošiljkami.

9. Dokazno nepodprte so tudi trditve nasprotne udeleženke o bolezni 1. 8. 2022 in zadržanosti vseh tistih, ki bi lahko otroka namesto nje pripeljali na CSD. Zakaj otroka ni pripeljala na stik 8. 8. 2022, pa nasprotna udeleženka v pritožbi sploh ne pojasni. Kot je razvidno iz poročila CSD, je izostanek njim opravičevala s tem, da ni vedela, da naj bi se stik izvedel, kar ni mogoče označiti drugače kot sprenevedanje.

10. Višina denarne kazni se ne presoja v sklepu o izrečeni denarni kazni zaradi kršitve začasne odredbe, saj je ta sredstvo izvršbe, ki se ga določi v sklepu o začasni odredbi. V izpodbijanem sklepu je določena nova, višja denarna kazen 1.000 EUR, ki je pritožba niti ne omenja. Sicer pa tudi višine denarne kazni pritožba ne izpodbija konkretizirano. Nič ne pove o premoženjskem stanju pritožnice in drugih okoliščinah, ki bi lahko vplivale na višino denarne kazni kot sredstva izvršbe, zato odgovor višjega sodišča niti ni mogoč.

**Sklep z dne 14. 9. 2022**

11. S sklepom z dne 14. 9. 2022 je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke zoper dne 30. 5. 2022 izdano začasno odredbo.

12. V pritožbi nasprotna udeleženka primarno opozarja, da je vzpostavila neposreden stik med sinom in predlagateljem in da je predlagatelj nato za več mesecev odpotoval v ZDA. Meni, da se postavlja vprašanje smotrnosti in smiselnosti sklepa ter vprašanje pravnega interesa predlagatelja. Sprašuje se, kako se bo stik izvajal in kdo je sedaj dolžnik po izpodbijanem sklepu oziroma ali bo izpolnila dolžnost, če bo sina pripeljala na stik, nanj pa domnevni upnik ne bo pristopil? V nadaljevanju pritožbe ponavlja ugovorne razloge. Očita sodišču, da je začasno odredbo izdalo nepremišljeno, obrazložitev je pavšalna, zato je sklep v nasprotju z ustavnim in konvencijskim varstvom otroka. Opozarja na sodno prakso v zvezi s pomembnostjo obrazložitve sodnih odločb in zatrjuje, da nekateri sodniki oziroma sodišča začasne odredbe v zvezi z izvrševanjem stikov izrekajo avtomatizirano, nekateri vztrajajo celo, če pritožbeno sodišče začasno odredbo razveljavi. Začasna odredba v sporih o varstvu in vzgoji otrok je izjemen ukrep in zahteva restriktiven pristop. Izda se le v nujnih primerih, A. A. pa ne grozi nikakršna nevarnost, torej predpostavka ogroženosti otroka ni podana. Ni mogoče reči, da A. A. grozi nepopravljiva škoda, če stikov ne bi bilo. To bi utegnil ugotoviti kvečjemu izvedenec, ki pa še ni bil postavljen. Dejanskega stanja, in sicer, da jo je domnevni upnik z dojenčkom vrgel iz skupnega stanovanja oziroma postavil pred vrata in se za otroka ni zmenil, v nasprotju z ustavnimi načeli o enakem sodnem varstvu oziroma pravici do izjave in o poštenem sojenju ni mogla predstaviti. Predlagatelj stikov z otrokom nikoli ni imel in sta se odtujila, siliti otroka v stik pa je silno problematično. Sodišče za kaj takega nima ustreznega znanja in bi bilo treba nujno pred odločanjem o začasni odredbi postaviti izvedenca klinično psihološke ali psihiatrične stroke. A. A. lahko nepopravljiva škoda nastane kvečjemu v primeru, če bo v stike z očetom, ki ga ne pogreša in ga ne želi videvati, prisiljen. Na stiku bi bil med tujimi ljudmi, v tujem, neprimernem (zastraženem) prostoru. Lahko bi nastala taka oblika travmatizacije, ki bi otroku pustila težko popravljive oziroma dolgotrajne posledice in bi se moral o tem izreči sodni izvedenec klinične psihologije ali pedopsihiatrije. Pomembno pravno in praktično vprašanje je, ali naj bo nasprotna udeleženka na stiku prisotna in ali jo lahko kdo v to prisili, saj jo stik z domnevnim upnikom spravlja v hudo duševno stisko. Če sodišče meni, da je treba izpodbijani sklep ohraniti v veljavi, je mogoče pravno razmerje urediti le na način, da predlagatelj postane zavezanec – dolžnik po začasni odredbi.

13. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril. Argumentirano zavrača vse pritožbene navedbe in predlaga višjemu sodišču, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

14. Pritožba ni utemeljena.

15. Ko presoja utemeljenost pritožbe, more višje sodišče izhajati iz dejanskega stanja, kakršno je bilo v času izdaje izpodbijane odločbe. Kaj se bo zgodilo in kakšno bo za odločanje o stikih med predlagateljem in A. A. relevantno dejansko stanje po 14. 9. 2022, sodišče prve stopnje pri odločanju o ugovoru nasprotne udeleženke ni moglo vedeti. Kasnejša dejstva lahko utemeljujejo le izdajo nove odločbe sodišča prve stopnje, ne pa spremembo in tudi ne razveljavitev odločbe, ki je bila glede na stanje ob njeni izdaji pravilna. Na pritožbene navedbe o novih dejstvih zato višje sodišče ne bo podrobneje odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Pripominja le, da so razglabljanja o tem, kdo je dolžnik po začasni odredbi, kako se bo izvrševala, itd., glede na to, da je pritožnica zastopana po odvetniku, očitno sprenevedanje.

16. Glede na ugotovljene okoliščine v času izdaje sklepa o zavrnitvi ugovora nasprotne udeleženke zoper začasno odredbo z dne 30. 5. 2022, ki jih pritožba ni uspela izpodbiti, je odločitev materialnopravno pravilna ter tako obrazložena, da je preizkus njene utemeljenosti vsekakor mogoč. Pomanjkljivost, ki jo neutemeljeno očita prvostopenjskemu sodišču, ima pritožba sama: je v pretežnem delu pavšalna. K utemeljitvi pritožbe prepisi celih odstavkov odločb sodišč v drugih zadevah in posplošena kritika sodišč, češ da nekatera (katera ?) avtomatizirano izdajajo začasne odredbe, tudi če je navajanje obsežno, pritožbe ne konkretizira, saj se ne sooči z obrazložitvijo prvostopenjskega sodišča o okoliščinah konkretnega primera.

17. Materialnopravna podlaga sklepa so določbe DZ o začasnih odredbah, ki so eden od ukrepov za varstvo koristi otroka (159. člen DZ). Začasno odredbo sodišče izda, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Otrok je ogrožen, če utrpi ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju; škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in ravnovesju otroka in na otrokovem premoženju (drugi in tretji odstavek 157. člena DZ). Otrok ima pravico do stikov z obema staršema in oba od staršev imata pravico do stikov z otrokom, s stiki se zagotavljajo koristi otroka (prvi odstavek 141. člena ZD). Stroka je enotna, da neizvajanje stikov otroka s staršem, pri katerem ne živi, če ni kakšnih posebnih okoliščin na strani tega starša, ogroža otrokov zdrav, celosten razvoj. Da so stiki otroka z obema staršema (in tudi drugi starosti otroka primerni socialni stiki) potrebni, pretirano navezovanje otroka le na enega starša pa za otroka škodljivo, je znano tudi vsakemu povprečnemu človeku, na CSD pa so zaposleni strokovnjaki. Zakon določa, da ima mnenje CSD v postopkih, v katerih se odloča o ukrepih za varstvo koristi otrok, posebno težo (108. člen ZNP-1). Če otrok s staršem, ki ima primerne starševske kapacitete, in da jih predlagatelj ne bi imel, ni z ničemer izkazano, nima stikov, pride do odtujitve, ki je lahko razlog za vedenjske in čustvene težave, ki povzročajo škodo v razvoju otroka.

18. A. A. stikov z očetom vse od razhoda staršev kmalu po njegovem rojstvu nima. Iz podatkov spisa brez dvoma izhaja, da se predlagatelj zanima za A. A. To dokazujejo e-maili, ki jih je vložil v spis, poročila CSD, neprerekana dejstva, da je kupoval stvari za otroka in da nakazuje mesečno preživnino 300 EUR in nenazadnje samo dejstvo, da je vložil predlog (med drugim) za določitev stikov, njegova angažiranost v tem postopku in na CSD. Nasprotna udeleženka stike otroka s predlagateljem evidentno preprečuje: otroka ne pripelje na s strani sodišča določene stike niti ne poskrbi, da bi ga, če se ne želi srečati s predlagateljem, pripeljal kdo drug. Tudi narokov za glavno obravnavo se, kljub izkazanim vabilom, ne udeležuje. Sodišče nasprotni udeleženki vroča vse vloge, vabila in druge listine, ki so v spisu. S tem ji je zagotovljena možnost izjave v postopku. Ali bo tožnica to možnost izkoristila in v resnici in tvorno sodelovala v postopku ali pa se le opravičevala in kopičila pisne vloge, je njena odločitev. Treba pa jo je opozoriti, da z manevri zavlačevanja postopka ne koristi svojemu sinu.

19. Stika otroka z očetom nasprotna udeleženka (do izdaje izpodbijanega sklepa) niti poskušala ni vzpostaviti, ne na CSD ne kje drugje. Zato in glede na otrokovo starost1 ne vzdrži resne presoje trditev, da otrok očeta ne želi videti in bi ga bilo treba v stike prisiliti. Čustveno navezan sicer A. A. na očeta (še) ne more biti, saj ga niti pozna ne. Ravno to je za otroka po utrjenem mnenju stroke in posledično sodne prakse škodljivo, ker lahko ogroža njegov razvoj. Zato je bilo sodišče dolžno takoj ukrepati; ravnalo je pravilno, ko je po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo. Odlašanje z izvajanjem stikov le še povečuje ogroženost otroka. V okoliščinah konkretnega primera ni (bilo) razloga, da bi sodišče angažiralo izvedenca klinično psihološke ali pedopsihiatrične stroke. To bi nedopustno zavleklo postopek, ki mora biti hiter. Splošno znano je namreč, da v Sloveniji tovrstnih izvedencev primanjkuje, zato mnenja ni mogoče pridobiti v kratkem času.

20. Kot je že obrazložilo sodišče prve stopnje, je nujno da začne A. A. postopoma graditi stike z očetom, pa tudi, da se navadi na prisotnost tretjih. Delavci CSD bodo kot strokovnjaki znali vzpostaviti stik z otrokom oziroma ustrezno odreagirati na morebitno stisko oziroma nelagodje otroka. Organizacija stikov ni v domeni sodišča, zato v izreku odločbe o stikih ne določa, kdo konkretno bo na stikih prisoten. Nasprotna udeleženka se bo morala podrediti protokolu CSD glede izvedbe stika. Če zaradi konfliktnega odnosa s predlagateljem ne zmore stika z njim, sodišče ne dvomi, da bo protokol tak, da ne bosta prihajala v medsebojni stik več, kot je to nujno potrebno, ali pa sploh ne. Ni treba, da predlagateljica sama pripelje A. A. na CSD, lahko to za njo stori oseba, ki ji zaupa. Cilj izdane začasne odredbe je omogočiti stik med predlagateljem in A. A., nihče ne sili nasprotne udeleženke v stik s predlagateljem. Zavezancev po izdani začasni odredbi je več in denarna kazen kot izvršilno sredstvo je predvidena za vsakogar, ki krši sklep sodišča. **Sklepno**

21. Ker niso podani ne v pritožbah uveljavljani ne pritožbeni razlogi, na katere je dolžno pritožbeno sodišče skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti, je pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo izpodbijana sklepa (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

22. Izrek o stroških postopka je višje sodišče na podlagi določb 163. člena ZPP pridržalo, ker ne gre za pritožbi zoper končno odločitev.

1 A. A. je rojen 2021 in je bil v času odločanja o ugovoru zoper izdano začasno odredbo star manj kot leto in pol.