Jedro

Prevzete obveznosti iz devetih pogodb o nakupu in obročnem odplačilu opreme, ki jih je dolžnica sklenila z A. v letu 2020, so bile nesorazmerne z njenim premoženjskim položajem v tistem obdobju. Dolžnica je namreč tedaj kupila tablico, električni skiro, kar štiri pametne ure ter tri telefonske aparate, čeprav je (po lastnih navedbah) dobivala le prejemke iz naslova socialnih transferjev v skupnem znesku 800,00 do 900,00 EUR mesečno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se postopek odpusta obveznosti ustavi in predlog za odpust obveznosti zavrne.

2. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da je pri dolžnici podana ovira za odpust obveznosti po 3. točki četrtega odstavka 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). V času sklepanja pogodb z upnikom za nakup in obročno odplačilo opreme v skupni vrednosti cca. 3.000 EUR (trije telefoni višjega cenovnega razreda, električni skiro, štiri pametne ure in električna tablica), dolžnica ni bila zaposlena, temveč je prejemala le socialne transferje v višini 800,00 do 900,00 EUR mesečno. Denarna socialna pomoč je namenjena prejemniku pomoči za kritje življenjskih stroškov in ne za nakup nenujne tehnologije. Dolžnica je kupila več naprav, ki sodijo v višji cenovni razred, nato pa je te predmete prodala, upniku, ki je vložil ugovor proti odpustu obveznosti (A.), pa obveznosti iz devetih pogodb oziroma aneksov, sklenjenih v času od 11. 5. 2020 do 27. 10. 2020, ni poravnavala že od 30. 10. 2020 dalje. Nadalje je dne 19. 4. 2021 še pri drugem operaterju (B.), sklenila novo pogodbo o nakupu opreme na obroke za telefon višjega cenovnega razreda (po ceni 309,60 EUR). Sodišče prve stopnje je zato sklenilo, da je bila dolžnica v času sklepanja pogodb z upnikom nezmožna poplačevanja pogodbenih obveznosti. Očitalo ji je, da bi se mogla oziroma morala zavedati, da prevzete obveznosti presegajo njene finančne zmožnosti, saj ni imela dovolj visokih prihodkov in premoženja, ki bi ji omogočali redno izpolnjevanje pogodbeno prevzetih obveznosti.

3. Zoper navedeni sklep je vložila pravočasno pritožbo stečajna dolžnica. V pritožbi uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4. Dolžnica v pritožbi kot bistveno navaja, da bi lahko v preizkusni dobi zaslužila nekaj denarja s svojim delom, saj je mlada in delovno zmožna. To bi ji omogočilo, da si uredi lastne finance tako, da si poišče službo in prične delati. Določene stvari si je kupila, saj jih je potrebovala. Računala je, da bo lahko nekaj denarja prihranila, vendar pa ni bila v stanju, da si poišče zaposlitev. Izpostavlja, da ima določene zdravstvene težave. Ker ima okvaro ščitnice je vključena v zdravljenje ter rehabilitacijski program hujšanja, je to morda razlog, da si do sedaj še ni uspela poiskati zaposlitve. Meni, da ni nikoli prevzemala obveznosti, ki bi bile v nesorazmerju z njenim premoženjskim stanjem, saj lahko v enem letu redne zaposlitve zasluži ali privarčuje toliko, kot je potrebno za poplačilo vseh njenih dolgov.

5. Odgovor na pritožbo je podal stečajni upravitelj. Meni, da je pritožba neutemeljena. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo dolžnice kot neutemeljeno zavrne.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti v primeru, če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem (3. točka četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP).

8. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da so bile prevzete obveznosti iz devetih pogodb o nakupu in obročnem odplačilu opreme, ki jih je dolžnica sklenila z A. v letu 2020, nesorazmerne z njenim premoženjskim položajem v tistem obdobju. Dolžnica je namreč tedaj kupila tablico, električni skiro, kar štiri pametne ure ter tri telefonske aparate, čeprav je (po lastnih navedbah) dobivala le prejemke iz naslova socialnih transferjev v skupnem znesku 800,00 do 900,00 EUR mesečno. Prejemki iz tega naslova so namenjeni zadovoljevanju minimalnih življenjskih potreb, zato za nakup nenujnih izdelkov ne zadoščajo. Pritožbeno sodišče se zato pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da dolžnica v času, ko je prevzemala obveznosti do upnika, pogodbeno prevzetih obveznosti ni bila zmožna izpolniti. Drugačno stališče stečajne dolžnice, da ni (nikoli) prevzemala obveznosti, ki bi bile v nesorazmerju z njenim premoženjskim stanjem, je nekritično do njenega finančnega položaja.

9. Dolžničino pojasnilo, da bi lahko toliko, kot znašajo njeni dolgovi, zaslužila oziroma privarčevala v letu dni redne zaposlitve, na odločitev ne more vplivati, saj je treba pri presoji upoštevati premoženjsko stanje dolžnika v istem obdobju, iz katerega izvirajo prevzete (nesorazmerne) obveznosti. Tudi pojasnilo dolžnice glede njenih zdravstvenih težav na odločitev sodišča ne more uspešno vplivati, saj ji sodišče ni očitalo, da ob prevzemanju obveznosti ni bila zaposlena, temveč da je (glede na dejstvo, da je bila tedaj nezaposlena ter da po lastnih navedbah ni bila v stanju poiskati si zaposlitev) prevzemala obveznosti za življenjsko nenujne izdelke, ki so presegale njene tedanje finančne zmožnosti.

10. Tudi z očitkom, da bi jo moralo sodišče prve stopnje zaslišati, dolžnica ne more uspeti. V odgovoru na ugovor proti odpustu obveznosti je sicer trdila, da je bila v relevantnem obdobju leta 2020 zaposlena in v dokaz tega dejstva predlagala svoje zaslišanje. Vendar pa je nato na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti (dne 14. 9. 2023) tudi sama potrdila, da je imela v relevantnem obdobju zgolj prihodke iz naslova socialnih transferjev. Izvedba dokaza z zaslišanjem dolžnice (zaradi dokazovanja dejstva glede zaposlitve) zato ni bila potrebna. Velja namreč, da ni treba dokazovati dejstev, ki jih je stranka pred sodiščem med postopkom sama priznala (smiselno prvi odstavek 214. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Nenazadnje pa dolžnica v pritožbi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da v relevantnem obdobju leta 2020 ni bila zaposlena, temveč pojasnjuje, da zaradi zdravstvenih težav ni bila v stanju, da si poišče zaposlitev.

11. V postopku odpusta obveznosti določi sodišče stečajnemu dolžniku preizkusno obdobje, v katerem si mora prizadevati, da najde zaposlitev. V konkretnem primeru je sodišče stečajni dolžnici določilo preizkusno obdobje dveh let od začetka postopka odpusta obveznosti,1 tako kot to izhaja iz sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti z dne 28. 7. 2021. Dolžničin predlog, da bi ji sodišče (ponovno) odmerilo preizkusno dobo, v kateri bi zaslužila nekaj denarja, je že iz navedenega razloga neutemeljen. V zakonu ni podlage, da se v istem postopku odpusta obveznosti dolžniku preizkusna doba določi večkrat. 12. Po presoji pritožbenega sodišča dolžnica s pritožbenimi navedbami zato ni uspela omajati presoje sodišča prve stopnje, da je s sklenitvijo devet pogodb oziroma aneksov v obdobju od maja do oktobra leta 2020 prevzela obveznosti, ki so bile nesorazmerne z njenim premoženjskim položajem. Tak sklep utemeljujejo predvsem ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila dolžnica v času sklepanja obveznosti s telefonskim operaterjem nezaposlena, da je prejemala zgolj prihodke iz naslova socialnih transferjev, da ni razpolagala z drugim premoženjem, iz katerega bi lahko poplačala prevzete obveznosti, ter da je obveznosti iz sklenjenih pogodb upniku nehala poravnavati že oktobra 2020. Na drugi strani pa tak sklep utrjuje ugotovitev, da gre za obveznosti zaradi nakupa izdelkov sodobne tehnologije (trije telefoni višjega cenovnega razreda, štiri pametne ure, ...), kar pomeni, da ne gre za življenjsko nujne izdatke, ki jih, glede na število nakupljenih predmetov iste vrste, dolžnica ni kupila za lastne potrebe. Po presoji pritožbenega sodišča je zato pravilen sklep sodišča prve stopnje, da je dolžnica s sklenitvijo navedenih pogodb za opremo, ki ni predmet vsakdanje potrošnje ter presega minimalne življenjske potrebe, prevzela obveznosti, ki so bile nesorazmerne z njenim premoženjskim položajem.

13. Uveljavljeni pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 S sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti sodišče določi preizkusno obdobje na podlagi mnenja upravitelja ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega in drugih osebnih stanj ter razlogov za njegovo insolventnost (četrti odstavek 400. člena ZFPPIPP). Preizkusno obdobje ne sme biti krajše od dveh let in ne daljše od petih let od začetka postopka odpusta obveznosti (peti odstavek 400. člena ZFPPIP).