Jedro

Izpodbijana odločba o prekršku, v zvezi s katero je pritožnica vložila tožbo zaradi molka organa druge stopnje, ni upravni akt, zoper katerega bi bila dopustna tožba v upravnem sporu na podlagi drugega odstavka 2. člena ZUS-1, posledično pa tudi ne tožba zaradi molka organa po ZUS-1, saj ima pritožnica za izpodbijanje obravnavane odločbe o prekršku zagotovljeno drugo sodno varstvo. Uporaba izrednih pravnih sredstev po ZUP pa je mogoča samo zoper upravne odločbe, ker pa odločbe o prekršku po ZP-1 ni, niti ZP-1 ne napotuje na uporabo ZUP v navedenem delu.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II.Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot nedovoljeno zavrglo tožbo tožnice zaradi molka Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti glede zahteve tožnice za odpravo oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, ki jo je podala v zvezi z odločbo o prekršku Inšpektorata RS za delo, Območna enota Koper - Postojna - Nova Gorica, št. 710-1995/2023 z dne 6. 12. 2023. S to odločbo je bila v postopku o prekršku tožnici in njeni odgovorni osebi izrečena globa zaradi storitve prekrška po 3. točki prvega odstavka 217. člena Zakona o delovnih razmerjih (I. točka izreka). Ker je sodišče prve stopnje v tem upravnem sporu zavrglo tožbo, ki ni prestala predhodnega preizkusa, je posledično zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk za vsebinsko odločanje zavrglo tudi predlog za izdajo začasne odredbe (II. točka izreka).

2.V obrazložitvi sklepa je sodišče prve stopnje navedlo, da kot je bila tožnica poučena v pravnem pouku odločbe o prekršku, je pravno sredstvo, ki ga ima na voljo stranka zoper odločbo o prekršku, ki jo je na prvi stopnji izdal prekrškovni organ po hitrem postopku, zahteva za sodno varstvo po prvem odstavku 59. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), za odločanje o kateri je krajevno pristojno sodišče prve stopnje, ki je pristojno za odločanje o prekršku po določbah rednega sodnega postopka (drugi odstavek 60. člena ZP-1). Toženka tako glede na zakonsko ureditev ni organ, ki bi odločbo o prekršku z dne 6. 12. 2023 lahko odpravil po nadzorstveni pravici na podlagi Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Odločba o prekršku ne predstavlja upravnega akta iz 2. člena ZUS-1, izpodbijati jo je mogoče le s pravnimi sredstvi, ki jih predvideva ZP-1, zato zoper takšno odločbo ni mogoče vložiti tožbe v upravnem sporu, kot tudi ne tožbe zaradi molka organa, kot jo je vložila tožnica. V obravnavanem primeru ne gre za molk upravnega organa, ki bi bil po zakonu o predmetni tožničini zahtevi pristojen in dolžan izdati upravni akt. Ker toženka akta, ki ga želi izposlovati tožnica, ni pristojna oziroma dolžna izdati, saj ne gre za upravno zadevo oziroma za upravni akt, to dalje pomeni, da tožba, kot je obravnavana, zaradi molka ni dopustna.

3.Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je zoper navedeni sklep vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je izpodbijani sklep nezakonit. Delo Inšpektorata za delo nadzoruje toženka, saj ima navedeni inšpektorat status organa v sestavi ministrstva, ker opravlja naloge inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem zakonov ter drugih predpisov. Toženka pa je pristojna za spremljanje, usmerjanje in nadzorovanje dela Inšpektorata za delo ter zagotavljanje, da inšpektorat svoje naloge opravlja v skladu z zakonskimi predpisi in usmeritvami. Toženka je pristojna za odločanje o odpravi oziroma razveljavitvi odločb o prekrških, ki jih je izdal Inšpektorat za delo, v okviru svoje nadzorstvene pravice. ZUP v 276. členu določa, da lahko odločbo odpravi ali razveljavi po nadzorstveni pravici organ druge stopnje. Če slednjega ni, lahko odpravi ali razveljavi odločbo organ, ki je po zakonu pooblaščen za nadzorstvo nad delom organa, ki jo je izdal. Toženka je nadrejeni organ Inšpektoratu za delo in deluje kot drugostopenjski organ. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbenemu zahtevku in predlogu za izdajo začasne odredbe v celoti ugodi, podrejeno, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4.Toženka na pritožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka

5.Pritožba ni utemeljena.

6.V obravnavni zadevi je sporno, ali je v zvezi z izpodbijano odločbo o prekršku dopustna tožba zoper toženko zaradi molka organa oziroma ali glede na zakonsko ureditev toženka lahko odpravi oziroma razveljavi izpodbijano odločbo o prekršku po nadzorstveni pravici.

7.Iz upravnega spisa izhaja, da je bila izpodbijana odločba o prekršku izdana na podlagi drugega odstavka 51. člena ZP-1, ki določa, da če prekrškovni organ ugotovi, da so podani zakonski pogoji za izvedbo postopka o prekršku, ga mora izvesti in sam izdati odločbo o prekršku (hitri postopek), ter prvega odstavka 46. člena ZP-1, po katerem o storitvi prekrška, o sankciji in o drugih vprašanjih postopka o prekršku, prekrškovni organ oziroma sodišče odloči z odločbo, zoper katero so dopustna pravna sredstva, ki jih določa ZP-1. V pravnemu pouku izpodbijane odločbe je bila pritožnica pravilno poučena, da lahko zoper odločbo o prekršku vloži zahtevo za sodno varstvo.

8.Vrhovno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da izpodbijana odločba o prekršku, v zvezi s katero je pritožnica vložila tožbo zaradi molka organa druge stopnje, ni upravni akt, zoper katerega bi bila dopustna tožba v upravnem sporu na podlagi drugega odstavka 2. člena ZUS-1, posledično pa tudi ne tožba zaradi molka organa po ZUS-1, saj ima pritožnica za izpodbijanje obravnavane odločbe o prekršku zagotovljeno drugo sodno varstvo. Uporaba izrednih pravnih sredstev po ZUP pa je mogoča samo zoper upravne odločbe, ker pa odločbe o prekršku po ZP-1 ni, niti ZP-1 ne napotuje na uporabo ZUP v navedenem delu.

9.ZP-1 v 1. alineji prvega odstavka 208. člena izrecno določa, da so za odločanje o prekrških pristojna okrajna sodišča kot sodišča za prekrške prve stopnje. Enako izhaja tudi iz 210. člena ZP-1, ki določa, da so okrajna sodišča pristojna za odločanje o zahtevi za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku, ki jo je izdal prekrškovni organ. Ker torej ne gre za upravni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu, saj je v ZP-1 izrecno določeno, na kakšen način se lahko izpodbijajo odločbe o prekršku, je prvostopenjsko sodišče tožbo pravilno zavrglo. Tako tudi sklepi Vrhovnega sodišča I Up 513/2008 in I Up 477/2008, oba z dne 15. 1. 2009, I Up 474/2008 z dne 8. 1. 2009.

10.Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 niso podane procesne predpostavke za obravnavo predmetne tožbe, tudi ni imelo podlage za odločanje o predlagani začasni odredbi, zato je predlog za njeno izdajo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena v zvezi s četrtim odstavkom 32. člena ZUS-1 pravilno zavrglo.

11.Po obrazloženem in ker druge pritožbene navedbe niso pomembne za odločitev, podani pa niso niti razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (76. člen v zvezi z 82. členom ZUS-1).

K II. točki izreka

12.Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).