Jedro

Ker se je nepravdni postopek, ki je bil z izpodbijanim sklepom prekinjen skladno z 118. čl. ZNP, nadaljeval s trenutkom, ko je bil pravdni postopek pravnomočno končan, predlagateljica, katere cilj je, da se postopek nadaljuje, nima pravnega interesa za pritožbo zoper odločitev o prekinitvi postopka. Četudi bi bilo njeni pritožbi ugodeno, v dani situaciji od tega namreč ne bi imela nobene pravne koristi.

Izrek

Pritožba se v delu, ki se nanaša na I. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje, zavrže. Pritožbi se v delu, ki se nanaša na III. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje, ugodi in se v tem delu sklep spremeni tako, da pravilno glasi: „Nasprotna udeleženca sta dolžna povrniti predlagateljici njene separatne stroške v znesku 403,66 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodne odločbe.“.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje (I) prekinilo nepravdni postopek, nasprotna udeleženca napotilo na pravdo z zahtevkom, da sta solastnika celotne parcele št. 895/1 k. o. X na podlagi priposestvovanja, z opozorilom, da sta tožbo dolžna vložiti v roku 15 dni od prejema sklepa in v istem roku predložiti v spis izvod vložene tožbe ter da bo v primeru vložene tožbe postopek prekinjen do pravnomočne odločitve v pravdni zadevi, v nasprotnem primeru se nadaljuje, (II) predlog predlagateljice, da se odloči o povrniti skupnih stroškov, je zavrglo, (III) predlog predlagateljice, da se naloži nasprotnima udeležencema v plačilo separatne stroške, pa je zavrnilo.

2. Zoper I. in III. točko izreka sklepa se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov pritožuje predlagateljica. Predlaga razveljavitev izpodbijanega dela sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje pred drugega sodnika. Navedbe nasprotnih udeležencev podane v vlogi z dne 04. 07. 2011, kar je po štirih letih od začetka postopka, pomenijo nedovoljeno novoto. Poleg tega gre za neresnična dejstva, h katerim niso ponujeni nobeni dokazi. Na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) se smiselno uporabljajo določbe 286. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) o eventualni maksimi. Sodišče zato novih dejstev nasprotnih udeležencev ne bi smelo upoštevati, temveč bi moralo nadaljevati postopek brez prekinitve. Tudi sicer je v skladu s četrtim odstavkom 286.a člena ZPP pripravljalna vloga z dne 04. 07. 2011 kot celotna prepozna. Navedbe nasprotnih udeležencev iz te vloge nadalje ne morejo biti podlaga za ponovno spornost deležev in posledično prekinitev postopka tudi zato, ker niso sklepčne. Navajata sicer, da sta lastninsko pravico priposestvovala, vendar pa ne navajata nobenega dejstva, ki bi substanciralo dobroverno lastniško posest. Tudi sicer pa trditvene podlage glede lastniške posesti in dobrovernosti ne moreta podati, saj je že po sedaj znanih podatkih jasno, da lastniška dobroverna posest ne obstoji. Pogoji za prekinitev postopka niso izpolnjeni tudi iz razloga, ker gre že za pravnomočno razsojeno stvar oziroma litispendenco. Predlagateljica je svoj delež na nepremičnini pridobila na podlagi določb o skupnem premoženju zakoncev, kar je bilo pravnomočno ugotovljeno s sodbo P 249/84 z dne 05. 03. 1986. Nasprotna udeleženca sta nato zoper predlagateljico vložila tožbo na ugotovitev izključne lastninske pravice na podlagi vlaganj v že zgrajen objekt na solastni parceli, podredno pa na povečanje solastniškega deleža. Ta tožba je bila pravnomočno zavrnjena. Nasprotna udeleženca sta ponovno vložila tožbo z enakima zahtevkoma ter predlagala prekinitev postopka, čemur je sodišče ugodilo. Vendar pa je pritožbeno sodišče sklep o prekinitvi razveljavilo, saj je ocenilo, da nova tožba pomeni ponavljanje zahtevka zoper predlagateljico, ki je že bil pravnomočno zavrnjen. V pripravljalni vlogi z dne 04. 07. 2011 se nasprotna udeleženca ponovno sklicujeta na enak zahtevek, pri čemer izhajata iz istega sklopa dejstev. Očitno je, da na isti dejstveni kompleks in ob enakem tožbenem predlogu aplicirata vedno nove pravne podlage, kar pa ni dopustno ne z vidika razsojene stvari ne z vidika litispendence. Zahtevek iz te vloge zato ne more biti podlaga za prekinitev postopka. Sodišče ne bi smelo prekiniti postopka, ki je že v zaključni fazi. S prekinitvijo je omogočilo zlorabo pravic ter ni ravnalo v skladu z načelom hitrosti in ekonomičnosti postopka. Glede separatnih stroškov pa navaja, da bi lahko nasprotna udeleženca vlogi z dne 30. 06. 2011 (predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja) in z dne 04. 07. 2011, ki ju je predlagateljica prejela na naroku 04. 07. 2011, podala že dosti pred narokom, tako da bi ju sodišče še pravočasno vročilo predlagateljici in nato odločilo o predlogih, ne da bi bil zato potreben pristop na narok. Izvedensko mnenje je namreč bilo podano že aprila 2011 in je sodišče s sklepom z dne 20. 04. 2011 udeležencem naložilo tudi 8-dnevni rok za odgovor na izvedensko mnenje. Da bi morala biti ta vloga vložena pred narokom, izhaja tudi iz četrtega odstavka 286.a člena ZPP. Glede na vsebino vloge z dne 04. 07. 2011 je očitno, da bi jo lahko nasprotna udeleženca vložila pravočasno. To ugotavlja tudi sodišče, vendar pa nato zaključi, da jima zgolj zaradi dejstva, da sta zahtevke postavila šele na naroku, ni mogoče očitati, da sta to storila iz krivdnih razlogov, z namenom zavlačevanja. Takšno stališče je neutemeljeno, saj ZPP pojem krivde pri separatnih stroških razlaga široko. Zadostuje že malomarnost. 3. Nasprotna udeleženca sta na pritožbo odgovorila in predlagata njeno zavrnitev.

4. Pritožba je v delu, ki se nanaša na III. točko izreka sklepa, utemeljena, v delu, ki se nanaša na I. točko izreka, pa ni dovoljena.

K delu pritožbe, ki se nanaša na I. točko izreka sklepa:

5. V nepravdnem postopku je treba po 37. členu ZNP smiselno uporabiti določbe pravdnega postopka, če ni z ZNP ali drugim zakonom drugače določeno. Ker gre v obravnavanem primeru za pritožbo zoper sklep, se v skladu s prvim odstavkom 366. člena ZPP smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za pritožbo zoper sodbo (razen določb o odgovoru na pritožbo in o obravnavi pred sodiščem druge stopnje).

6. Po prvem odstavku 333. člena ZPP se lahko stranke zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, pritožijo v roku 15 dni od vročitve prepisa sodbe, če ni določen drugačen rok. Za vsebinsko obravnavanje pritožbe morajo biti izpolnjene vse procesne predpostavke. Prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo sodišče druge stopnje zavrže s sklepom, če tega že ni storilo sodišče prve stopnje (primerjaj 343. člen v zvezi s 352. členom ZPP). Kdaj je pritožba prepozna, nepopolna ali nedopustna določa 343. člen ZPP. Skladno s četrtim odstavkom 343. člena ZPP je pritožba nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali jo umaknila, ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo.

7. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom obravnavani nepravdni postopek zaradi delitve solastnine prekinilo, nasprotna udeleženca napotilo na pravdo ter odločilo, da se postopek prekine v primeru vložene tožbe do pravnomočne odločitve v pravdni zadevi, v nasprotnem primeru pa se nadaljuje. Pritožnica s pritožbo uveljavlja, da v konkretnem primeru ni bilo pogojev za prekinitev postopka. Zavzema se za nadaljevanje postopka, ki je v zaključni fazi.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnica za pritožbo nima pravnega interesa. Stranka mora imeti tudi za intervencijo pritožbenega sodišča pravovarstveno potrebo. Pravni interes za pritožbo je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. Pomeni, da ima pravico do pritožbe samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Pritožbeni pravni interes mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi (1). Pritožnica takšnega pravnega interesa v trenutku odločanju o pritožbi nima več. Iz podatkov v spisu (predlagateljičine vloge, datirane z 14. 05. 2012, ki jo je pritožbeno sodišče prejelo 23. 05. 2012, in k njej priložene sodbe Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 141/2012 z dne 14. 3. 2012) namreč izhaja, da je bilo o tožbi oziroma spremembi tožbe, ki sta jo nasprotna udeleženca vložila v skladu z izpodbijanim sklepom (izvod vložene tožbe oziroma spremembe tožbe, datirane s 31. 08. 2011, se nahaja na list št. 287-288, in iz njega izhaja, da gre za spremembo tožbe v pravdni zadevi I P 179/2011), že pravnomočno odločeno. Višje sodišče v Ljubljani je z omenjeno sodbo zavrnilo pritožbo tožeče stranke (nasprotnih udeležencev) in potrdilo sodbo Okrožnega sodišča v Kranju I P 179/2011 z dne 30. 09. 2011, s katero je bila tožbe v celoti zavrnjena (iz obrazložitve je razvidno, da sta sodišči presojali utemeljenost tožbenih zahtevkov tudi na podlagi priposestvovanja, ki sta ga nasprotna udeleženca zatrjevala v spremembi tožbe). To pa pomeni, da je izpolnjen pogoj iz 10. člena ZNP za nadaljevanje obravnavanega nepravdnega postopka. Ker se torej postopek nadaljuje, pritožnica od predlagane razveljavitve izpodbijanega sklepa in vrnitve zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje ne bi imela nikakršne pravne koristi, nasprotno, razveljavitev sklepa bi pomenila le nadaljnje odlaganje izdaje končne odločitve v tej nepravdni zadevi, kar pa ni v interesu predlagateljice.

9. Brez pravnega interesa pa, kot je bilo že obrazloženo, po 343. členu ZPP ni izpolnjena ena izmed procesnih predpostavk, ki so potrebne za vsebinsko obravnavanje pritožbe. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo v delu, ki se nanaša na I. točko izreka sklepa, zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

K delu pritožbe, ki se nanaša na III. točko izreka sklepa:

10. Predlagateljica je na naroku dne 04. 07. 2011 zahtevala od nasprotnih udeležencev povrnitev separatnih stroškov, ki so ji nastali s pristopom na ta narok. Zatrjevala je, da sta ji nasprotna udeleženca povzročila nastanek teh stroškov po svoji krivdi. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje njen predlog zavrnilo z obrazložitvijo, da narok kljub pripombam na cenitev, ki so bile dane po roku določenem s sklepom z dne 20. 04. 2011, ni bil preklican, saj je bilo glede na podatke v spisu pred narokom sklepati, da bo postopek končan. V zvezi z vlogo, ki sta jo nasprotna udeleženca vložila na naroku 04. 07. 2011, v kateri sta uveljavljala, da sta izključna lastnika sporne nepremičnine na podlagi priposestvovanja, pa je navedlo, da bi jo sicer lahko vložila že pred narokom, vendar pa je ocenilo, da jima ni mogoče kar tako očitati, da sta to storila iz krivdnih razlogov, z namenom, da se postopek spet zavleče. Takšno stališče sodišča prve stopnje pritožba utemeljeno graja. Skladno s petim odstavkom 35. člena ZNP mora udeleženec ne glede na izid postopka povrniti drugemu udeležencu stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njemu primerilo. V tem odstavku je uveljavljeno načelo krivde, ki velja tudi v pravdnem postopku (156. člen ZPP). Krivde v smislu navedenih določb sodna praksa ne pojmuje ozko. Za krivdo zadostuje že malomarnost. Ker sta nasprotna udeleženca vložila sporno pripravljalno vlogo šele na naroku, kar je sicer dopustno, vendar pa bi jo lahko že pred narokom (iz vloge ne izhaja nobena okoliščina, iz katere bi bilo mogoče sklepati, da vloge ne bi mogla vložiti že pred narokom), je treba šteti, da sta s takšnim ravnanjem po svoji krivdi povzročila stroške za pristop pooblaščenke predlagateljice na narok dne 04. 07. 2011, na katerem je sodišče prve stopnje na podlagi te vloge (zgolj) odločilo, da se postopek prekine (ni se vsebinsko ukvarjalo niti s pripombami na cenitev). Če bi namreč nasprotna udeleženca pravočasno vložila vlogo, ki je bila podlaga za prekinitev postopka, bi lahko sodišče prve stopnje o njej odločilo zunaj naroka in izvedba naroka samo v ta namen ne bi bila potrebna. Upoštevaje navedeno pritožbeno sodišče ocenjuje, da je predlagateljica upravičena do povračila priglašenih separatnih stroškov v višini 403,66 EUR. Gre za nagrado za pristop na narok v višini 650 odvetniških točk (tar. št. 22/2a Odvetniške tarife), 2 % materialne stroške, 20 % DDV in 38,48 EUR kilometrine za pot L. – R. – L. (104 km x 0,37 EUR).

11. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi v delu, ki se nanaša na III. točko izreka sklepa, ugodilo in v tem delu izpodbijani sklep spremenilo tako, da sta nasprotna udeleženca dolžna predlagateljici povrniti separatne stroške v znesku 403,66 EUR (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

12. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, saj niso bili priglašeni.

(1) Primerjaj Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, Komentar J. Zobec k 343. členu, strani 351, 361.