Jedro

Oporočitelj lahko z oporoko razpolaga s premičnim premoženjem, ki ni v sestavi zaščitene kmetije, po splošnih predpisih o dedovanju, s premoženjem, ki tvori zaščiteno kmetijo pa ne. V obravnavanem primeru gre za delno neskladnost oporoke z določbami ZDKG.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Oporočna dedinja A. A. sama krije svoje stroške z odgovorom na pritožbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek in napotilo v točki I izreka navedene dediče na pravdo, da zoper ostale dediče v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa vložijo tožbo za razveljavitev oporoke z dne 19. 5. 2016, razglašene 13. 4. 2022, sicer bo nadaljevalo postopek ne glede na zahtevek, glede katerega je stranke napotilo na pravdo.

2.Ugotovilo je, da je zapustnik v oporoki z dne 13. 9. 2022 izjavil, da zapušča vse svoje premoženje sestri in bratu, da je oporoka v delu, ki se nanaša na premoženje, ki sodi v zaščiteno kmetijo, neveljavna in da pet zakonitih dedičev ne priznava oporoke zaradi zatrjevane oporočne nesposobnosti zapustnika. Po oceni, da je njihova pravica manj verjetna od pravice dedičev, ki oporoko priznavajo kot veljavno, jih je napotilo na pravdo za razveljavitev oporoke. Poučilo jih je o pravnih posledicah nevložene tožbe in na to, da na vsebino napotitvenega sklepa niso vezani.

3.Zoper sklep vlaga pritožbo zakonita dedinja B. B., ki je napotena na pravdo. Predlaga ugoditev pritožbi z odpravo oziroma razveljavitvijo izpodbijanega sklepa in vrnitvijo zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da je sklep nerazumljiv in sam s seboj v nasprotju, ker govori o delno neveljavni oporoki in nato odloči, da se prekinitev nanaša na veljavnost celotne oporoke zaradi pomanjkanja oporočne sposobnosti zapustnika. Delna neveljavnost oporoke je možna le za primere iz 60. člena ZD, ne pa za nične oporoke. Obravnavane oporoke ni mogoče razbijati na veljavni in neveljavni del glede na določbe ZDKG, ker je zapustnik z oporoko razpolagal z vsem premoženjem. Dedinja je v zadregi pri razmisleku o oblikovanju tožbenega zahtevka, ker ni prepričana, ali izkazuje pravni interes le za del v oporoki zajetega premoženja ali za celoto. Sodišče bi moralo z vmesnim sklepom dati jasno vedeti, ali oporoka v smislu ZDKG velja ali je nična. Šele potem bi bilo na vrsti morebitno izpodbijanje zaradi pomanjkanja oporočne sposobnosti. Sklep je vsebinsko problematičen in preuranjen. Dediče sili v pravdo, kar je v nasprotju z načelom ekonomičnosti in učinkovitega varstva pravic.

4.Na pritožbo je odgovorila oporočna dedinja A. A. Meni, da je pritožba namenjena le zavlačevanju postopka. Sklep je pravilen, ker pritožnica ni priznala oporoke. Znano je, da je oporoka neveljavna le v delu, ki se ne nanaša na zaščiteno kmetijo. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške za odgovor na pritožbo.

5.Ostali dediči na pritožbo niso odgovorili.

6.Pritožba ni utemeljena.

7.Sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, kadar so med njimi sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica (prvi odstavek 210. člena ZD), med drugim tudi, kadar so sporna dejstva, od katerih je odvisna pravica do dediščine, zlasti veljavnost in vsebina oporoke (1. točka drugega odstavka 210. člena ZD). Na pravdo napoti tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno (prvi odstavek 213. člena ZD).

8.Pritožnica ne izpodbija ključne ugotovitve sodišča prve stopnje, da med dediči obstaja spor (le) o oporočni sposobnosti zapustnika v času sestave oporoke in da je oporoka (delno) v nasprotju z ZDKG. V materialnopravnem smislu je oporoka neveljavna, če oporočitelj ni bil oporočno sposoben. Taka oporoka je izpodbojna in ne nična. Ker pomanjkanja oporočne sposobnosti zapuščinsko sodišče ne more ugotavljati samo po uradni dolžnosti, mora v primeru, da o njej obstaja spor, napotiti dediče na pravdo.

9.Drugače je v primeru neveljavnosti oporoke, ko vsebina ali podlaga oporoke nasprotujeta ustavni ureditvi, prisilnim predpisom ali morali. Že sam ZDKG v 21. členu določa, da oporočitelj z oporoko lahko zapusti zaščiteno kmetijo le enemu dediču, izjemoma več dedičem, če gre za zakonca ali starša in otroka/posvojenca oziroma njegovega potomca, za kar v obravnavanem primeru ne gre. Če oporočitelj razpolaga z zaščiteno kmetijo v nasprotju s temi določbami, pride do dedovanja na podlagi zakona. Na to mora zapuščinsko sodišče paziti po uradni dolžnosti samo. Če med dediči dejstva o (tovrstni) ničnosti oporoke niso sporna, napotitev na pravdo ni potrebna.

10.Iz podatkov spisa izhaja, da je bilo na zapuščinski obravnavi z dediči ugotovljeno, da v zapuščino poleg nepremičnin, ki tvorijo zaščiteno kmetijo, orodja in stvari, sodijo še denarna sredstva na dveh bančnih računih, neizplačani del pokojnine ter neregistriran osebni avtomobil in traktor. Pravilno in dovolj jasna obrazložena je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je oporoka neveljavna v tistem delu, ki se nanaša na premoženje, ki sodi v zaščiteno kmetijo. Gre za uporabo prava. Za zdaj med dediči (še) ni bilo spora o teh dejstvih oziroma o obsegu premoženja, ki sodi v zaščiteno kmetijo.

11.Zmotno je pritožbeno naziranje, da gre za delno neveljavnost oporoke le ob pogojih iz 60. člena ZD. Oporočitelj lahko z oporoko razpolaga s premičnim premoženjem, ki ni v sestavi zaščitene kmetije, po splošnih predpisih o dedovanju, s premoženjem, ki tvori zaščiteno kmetijo pa ne. Glede na podatke spisa je pravilna ocena in ugotovitev sodišča prve stopnje, da gre tudi v obravnavanem primeru za delno neskladnost oporoke z določbami ZDKG.

12.Za potrebe obravnavanega postopka (napotitev na pravdo) zadošča, da so med dediči sporna dejstva, od katerih je odvisna pravica do dediščine, to je glede veljavnosti oporoke v delu, ki je skladna z določbami ZDKG, in presoja, katera pravica strank je manj verjetna. Odločbe o tem pritožba ne izpodbija, kot pravilno jo sprejema tudi pritožbeno sodišče. Pritožnica niti v pritožbi ne zatrjuje, da bi bila med dediči sporna tudi druga dejstva (na primer o obsegu premoženja, ki tvori zaščiteno kmetijo). Zmotno je pritožbeno naziranje, da bi moralo zapuščinsko sodišče o tem izdati vmesni sklep. Glede na sporno oporočno sposobnost zapustnika gre v obravnavani zadevi pri premoženju, ki ne sodi v zaščiteno kmetijo, za vprašanje o dednem naslovu, na podlagi katerega se bo izvedlo dedovanje (zakon, oporoka). Sodišče bo o tem odločilo potem, ko bo rešeno sporno vprašanje zapustnikove oporočne sposobnosti. V kolikšnem obsegu bo stranka napotena na pravdo, je odvisno od ocene sodišča o navedbah strank in njihovih ter uradno pridobljenih dokazih. Pravilna je ocena in presoja sodišča prve stopnje, da je v pravdi treba primarno odločiti o spornih dejstvih glede veljavnosti oporoke.

13.Pritožbeni dvomi o pravnem interesu za tožbo so odveč. Stranka na vsebino napotitvenega sklepa ni vezana. V tožbi lahko zajame tudi druge med dediči spornih dejstev in ne le tistih, zaradi katerih je prišlo do napotitve na pravdo. Kot je pravilno opozorilo že sodišče prve stopnje, pritožnica lahko oblikuje tožbeni predlog tudi na podlagi drugačnega temelja in glede drugih spornih dejstev med dediči, in ne le glede tistih, zaradi katerih je prišlo do napotitve na pravdo.

14.Ob uradnem preizkusu pritožbeno sodišča ugotavlja, da je odločitev, da se na pravdo napotijo dediči, ki ne priznavajo oporoke, ki je pritožba sicer ne izpodbija, sprejeta ob pravilni uporabi prvega odstavka 213. člena ZD.

15.Izpodbijani sklep je torej pravilen v dejanskem in pravnem pogledu. Ker ni obremenjen z uveljavljanimi niti tistimi procesnimi kršitvami, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

16.Odločitev o stroških pritožbenega postopka, ki jih je priglasila oporočna dedinja za odgovor na pritožbo, temelji na prvem odstavku 174. člena ZD, po katerem vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med postopkom in zaradi postopka.

-------------------------------

1Zakon o dedovanju, Uradni list SRS, št. 15/1976 s spremembami.

2Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev, Uradni list RS, št. 70/95 s spremembami.

3Primerjaj 3. člen ZDKG.

4Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 60, 210, 210/1, 210/2, 210/2-1, 213, 213/1 Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev (1995) - ZDKG - člen 21

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.