Jedro

Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ne oblikuje in ne spreminja pravnega položaja oseb, prav tako pa tudi ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev. Inšpekcijski postopek je namenjen varovanju javnega interesa, zato je s tako odločitvijo presojen obstoj javnega interesa za vodenje oziroma nadaljevanje inšpekcijskega postopka in ni odločeno o zahtevi ali interesu stranke ali stranskega udeleženca za nadaljevanje tega postopka. Stranski udeleženec nima pravnega interesa, da bi v zvezi s tem sklepom utemeljeval, da bi se moral javni interes ugotoviti oziroma opredeliti drugače, saj inšpekcijski postopek ni namenjen reševanju sporov med strankama.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo zoper sklep Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport št. 20102-194/2019/16 z dne 11. 7. 2019. S tem sklepom je navedeni inšpekcijski organ odločil, da se v inšpekcijski zadevi ...., št. 20102-194/2019, ki se vodi po uradni dolžnosti, tožniku ne prizna lastnost stranskega udeleženca v postopku (1. točka izreka), da v postopku izdaje tega sklepa ni bilo posebnih stroškov (2. točka izreka) in da pritožba zoper ta sklep ne zadrži njegove izvršitve (3. točka izreka). Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je tožnikovo pritožbo zoper navedeni sklep Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport zavrnilo z odločbo št. 092-249/2019/5 z dne 16. 9. 2019. 2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje navedlo, da tožba ni dovoljena, saj tožnik zanjo nima pravnega interesa. Pravni interes stranskega udeleženca se namreč lahko v prvostopenjskem postopku izkazuje samo dokler postopek po volji aktivne stranke ali po uradni dolžnosti zaradi varstva javnega interesa še traja. Tožnik je svojo nepopolno vlogo za priznanje statusa stranskega udeleženca v upravnem postopku z dne 2. 7. 2019 dopolnil po tem, ko je bil inšpekcijski postopek dne 4. 7. 2019 ustavljen, namreč z vlogo z dne 10. 7. 2019. Sodišče prve stopnje je zato menilo, da tožnik statusa stranskega udeleženca ni uveljavljal pravočasno. V skladu z drugim odstavkom 229. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) je imel v tej fazi postopka le še možnost zahtevati vročitev sklepa o ustavitvi inšpekcijskega postopka (o tem, da je bil ta sklep izdan, in o bistvenih razlogih za to je bil obveščen), nato pa bi lahko v skladu s prvim odstavkom istega člena ZUP vložil pritožbo. Ker tožnik tega ni storil, temveč je po končanem inšpekcijskem postopku zgolj zahteval priznanje statusa stranskega udeleženca, si svojega pravnega položaja ne more več izboljšati, saj ne more doseči položaja stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku, ki je že končan.

3. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper navedeni sklep vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da upravni postopek 4. 7. 2019 ni mogel biti ustavljen, saj takrat še ni bilo odločeno o „preliminarni predpostavki“ statusa stranskega udeleženca v tem postopku. Poleg tega navaja še, da je „utemeljeno dopolnitev zahtevka za priznanje stranske udeležbe“ v upravnem postopku dne 2. 7. 2019 podal že tretjič in „izkazal pravni interes in javni interes“. Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka je nezakonit, saj ni bil pravilno odpravljen, ne pravilno poslan, niti njemu pravilno vročen. Obširno utemeljuje svoj pravni interes za stransko udeležbo s pravno podlago, po kateri mu po njegovih stališčih ta status pripada, namreč s 56. členom Ustave, 8. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah, 18. členom Konvencije o otrokovih pravicah ter 2. členom Zakona o osnovnih šolah, poleg tega pa tudi z dejanskimi okoliščinami v zvezi s šolanjem svojega sina. V nadaljevanju ponovno poudarja, da inšpekcijski postopek ni mogel biti ustavljen, saj še ni bilo pravnomočno odločeno o njegovi tožbi glede izločitve uradne osebe, ki je vodila inšpekcijski postopek, sklep o ustavitvi pa je bil tako preuranjen. Sodišče prve stopnje je z zavrženjem njegove tožbe kršilo njegovo pravico do sodnega varstva.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Izpodbijani sklep temelji na stališču prvostopenjskega sodišča, da pritožnik nima pravnega interesa za vložitev tožbe v zvezi z njegovim položajem stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku, saj se je ta postopek končal s sklepom o ustavitvi, še preden je pritožnik vložil popolno zahtevo za stransko udeležbo. Ker je postopek, v katerem želi pritožnik doseči položaj stranskega udeleženca, s tem zaključen, tudi morebitna ugoditev njegovi zahtevi, ki se nanaša na udeležbo v tem postopku, ne more več vplivati na njegov pravni položaj. Ker torej pritožnik v upravnem sporu ne more izboljšati svojega pravnega položaja, ne izkazuje pravovarstvene potrebe oziroma nima pravnega interesa za ta upravni spor.

7. Med strankama ni sporno, da je toženka z dopisom 3. 7. 2019 pozvala tožnika, naj dopolni vlogo z dne 2. 7. 2019 za priznanje stranske udeležbe v inšpekcijskem postopku ter da pritožnik te svoje vloge do izdaje sklepa o ustavitvi postopka ni dopolnil. Vrhovno sodišče sprejema tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila zahtevana dopolnitev navedene vloge vložena po izdaji sklepa o ustavitvi inšpekcijskega postopka, torej po njegovem zaključku.

8. Edino procesno dejanje, ki je bilo pritožniku v tej fazi postopka (torej po izdaji sklepa o ustavitvi postopka) sploh še na voljo, je bila pritožba zoper sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka (drugi odstavek 229. člena ZUP), kot pravilno navaja tudi sodišče prve stopnje. Vendar pa sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ne oblikuje in ne spreminja pravnega položaja oseb, prav tako pa tudi ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev.1 Inšpekcijski postopek je namenjen varovanju javnega interesa, zato je s tako odločitvijo presojen obstoj javnega interesa za vodenje oziroma nadaljevanje inšpekcijskega postopka in ni odločeno o zahtevi ali interesu stranke ali stranskega udeleženca za nadaljevanje tega postopka. Stranski udeleženec nima pravnega interesa, da bi v zvezi s tem sklepom utemeljeval, da bi se moral javni interes ugotoviti oziroma opredeliti drugače, saj inšpekcijski postopek ni namenjen reševanju sporov med strankama.2

9. Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka iz navedenih razlogov že po svoji pravni naravi ne posega v pritožnikov pravni položaj, kar smiselno pomeni, da pritožnik svojega pravnega položaja s pritožbo zoper tak sklep ne more izboljšati. Zato pritožnik za vložitev take pritožbe (in za njeno nadaljnjo obravnavo) ne izkazuje pravnega interesa. Ker pa bi se v opisani procesni situaciji tudi upravni spor lahko nanašal izključno na pritožnikovo možnost, vložiti tako pritožbo, pritožnik glede na opisano procesno situacijo in pravno naravo sklepa o ustavitvi inšpekcijskega postopka ne izkazuje pravnega interesa niti za tak upravni spor.

10. Iz navedenih razlogov je bila odločitev sodišča prve stopnje, ki je prav tako temeljila na ugotovitvi, da pritožnik ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe v upravnem sporu, pravilna, vendar deloma iz drugačnih razlogov, kot jih je navedlo sodišče prve stopnje. Vrhovno sodišče je zato kot pritožbeno sodišče razloge sodišča prve stopnje deloma dopolnilo s pravilnimi razlogi, pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (76. člen ZUS-1).

1 Sklep VSRS X Ips 209/2015 z dne 5. 10. 2016. 2 Prim. Remic, M., v: Kovač, P. (Ur.): Inšpekcijski nadzor, Uradni list RS, Ljubljana 2016, str. 228.