Jedro

Z imenovanjem kolizijskega skrbnika sodišče staršema odvzame pravico do uveljavljanja otrokove koristi, kar lahko stori le, če starši te naloge ne opravljajo dobro.

Kolizijskega skrbnika otroku sodišče postavi le, če se tekom postopka izkaže, da gre za tako hud konflikt med staršema, da postopek za varstvo koristi otroka izkoristita za nasprotovanje drugemu staršu, brez upoštevanja, kaj bi bilo v korist otroka oziroma brez sposobnosti uvida, da otroku nastaja huda škoda. Takega konflikta pa podatki spisa ne izkazujejo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ml. otroku udeležencev postopka A. A. (roj. ... 2016) postavilo kolizijskega skrbnika, odvetnika B. B. Odločilo je še, da je kolizijski skrbnik dolžan varovati pravice in koristi otroka v tem postopku ter da bodo stroški kolizijskega skrbnika založeni iz sredstev Okrožnega sodišča v Ljubljani.

2.Pritožuje se predlagatelj, navaja da je iz vseh pritožbenih razlogov, višjemu sodišču predlaga, da sklep v celoti razveljavi. Izpostavlja, da bi glede na celoten potek postopka in že pridobljeno izvedeniško mnenje sodišče lahko zaključilo postopek. Vključitev kolizijskega skrbnika bi za otroka pomenila dodaten stres. Namen postavite kolizijskega skrbnika ni v razreševanju konfliktnega odnosa med staršema. Glede na dosedanja ravnanja nasprotne udeleženke dvomi, da bi postavitev kolizijskega skrbnika lahko karkoli doprinesla k ureditvi odnosov. Tega sodišče ni obrazložilo. Sodišče je še pred pravnomočnostjo izpodbijanega sklepa na podlagi zaprosila kolizijskega skrbnika prestavilo že razpisan narok; gre za bistveno kršitev pravil postopka. Povzema dosedanji potek postopka in poudarja, da ima nasprotna udeleženka težave z alkoholom in drogo, kar negativno vpliva na njene starševske kapacitete, do otroka izkazuje veliko neodgovornost. Predlagatelj je nasprotni udeleženki vedno na voljo, da bi se pogovorila glede otroka, vendar je to očitno ne zanima, saj ga nikoli ne pokliče, da bi se pozanimala o otroku in njegovem razvoju. Povzema dele mnenja izvedenke klinične psihologije. Zaključuje, da je zadeva zrela za razsojo in ne vidi doprinosa, ki bi ga lahko imela postavitev kolizijskega skrbnika.

3.Odgovorov na pritožbo ni.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Otroka v sodnem postopku zastopajo starši, razen če zakon določa drugače (prvi odstavek 145. člena Družinskega zakonika - DZ). Če so stranke postopka otrok in starša, je treba otroku zaradi možnosti navzkrižja interesov vedno postaviti kolizijskega skrbnika (prvi odstavek 145. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1 in prvi odstavek 269. člena DZ). Če pa je otrok le materialno pravni udeleženec v nepravdnem postopku, kar je v tej zadevi, je treba skrbno presoditi ali v okoliščinah konkretnega primera obstaja kolizija interesov med starši in otrokom. Z imenovanjem kolizijskega skrbnika namreč sodišče lahko neutemeljeno poseže v ustavno varovane pravice in dolžnosti staršev (54. člen Ustave RS), saj jima odvzame pravico do uveljavljanja otrokove koristi. To se lahko stori le, če starši te naloge ne opravljajo dobro.

6.Sodišče prve stopnje je navzkrižje interesov med udeležencema postopka in ml. A. A. utemeljilo s tem, da sta udeleženca v izjemno konfliktnem medsebojnem odnosu, kar kvarno vpliva na otroka in njegov nadaljnji razvoj in da postopek teče že štiri leta. Naloga kolizijskega skrbnika ni v prevzemanju skrbi staršev za razvoj otroka, pač pa, da namesto staršev v postopku zastopa otroka: otroka mora na primeren način seznaniti s postopkom in pomenom posameznih procesnih dejanj, podaja trditve v imenu otroka in predlaga dokaze zanje, izreka se o procesnem gradivu v imenu otroka. Tudi konfliktnega odnosa med staršema ne razrešuje kolizijski skrbnik; sam konflikti med staršema ni razlog za postavitev kolizijskega skrbnika otroku. Tudi ne dolžina postopka, ki jo v razlogih izpodbijanega sklepa omenja sodišče prve stopnje. Kolizijskega skrbnika otroku sodišče postavi le, če se tekom postopka izkaže, da gre za tako hud konflikt med staršema, da postopek za varstvo koristi otroka izkoristita za nasprotovanje drugemu staršu, brez upoštevanja, kaj bi bilo v korist otroka oziroma brez sposobnosti uvida, da otroku nastaja huda škoda. Takega konflikta pa podatki spisa ne izkazujejo.

7.A. A. živi z očetom, ki zanj, kot izhaja iz poročil CSD in mnenja izvedenke klinično psihološke stroke, torej strokovnjakov, ustrezno skrbi in ga vzgaja. Izvedenka je ugotovila, da oče večino otrokovih potreb ustrezno prepoznava, na področjih, kjer je nekoliko šibek (razbremenitev po stresnih situacijah, vpogled v sinovo psihološko funkcioniranje, postavljanje meja, ipd.) pa bi mu lahko koristila vključitev v katerega od programov za krepitev starševskih veščin. Predlagatelj je predložil potrdilo, iz katerega izhaja, da je sodeloval v programu Trening starševskih veščin. Izvedenka nadalje ugotavlja, da je oče za sina pristno zainteresiran in želi poskrbeti zanj, podpira njegove interese, stikom z mamo ne nasprotuje, saj razume pomembno vlogo mame v življenju otroka, ga pa utemeljeno skrbi nepredvidljivost materinih reakcij. V celoti ima oče primerne starševske kapacitete.

8.Ravnanja predlagatelja med postopkom in ugotovitve izvedenke dokazujejo, da predlagatelj prepoznava in poskrbi za potrebe A. A., stikov z mamo mu ne preprečuje, ravna odgovorno in v postopku ne zastopa le svoje, pač pa tudi interese A. A. Predlagatelj torej ne ravna v nasprotju s koristmi in interesi sina, zato postavitev kolizijskega skrbnika ni potrebna. Višje sodišče je zato pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijani sklep (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se uporablja skladno z 42. členom ZNP-1).

9.Višje sodišče še pripominja, da pritožba utemeljeno graja tudi ravnanje prvostopenjskega sodišča, ko je še pred pravnomočnostjo sklepa o postavitvi kolizijskega skrbnika na njegovo prošnjo preložilo narok (in zahtevalo od njega, da prične z opravljanjem svoje naloge).

-------------------------------

1Prim. dr. M. Končina Peternel: Aktualna vprašanja s področja družinskega prava, Pravosodni bilten 4/2013, stran 232, sklep VSL IV Cp 1240/2017, IV Cp 651/2022, IV Cp 1483/2024

2Nasprotna udeleženka se ni odzvala na vabila izvedenk, z začasno odredbo določenih stikov z otrokom ni redno izvajala, ne zanima se za otrokovo šolanje.

3Prim. sklep VSL IV Cp 1832/2023

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 145, 145/1, 269, 269/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.