Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba I U 2826/2017-10

ECLI:SI:UPRS:2018:I.U.2826.2017.10 Upravni oddelek

brezplačna pravna pomoč odmera nagrade in stroškov odvetniku sklenjena sodna poravnava
Upravno sodišče
13. marec 2018
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožniku v obravnavanem primeru pripada nagrada za sklenjeno sodno poravnavo. Iz zapisnika poravnalnega naroka je namreč razvidno, da sta stranki delovnega spora navedenega dne sklenili sodno poravnavo, v okviru katere je tožeča stranka podala izjavo o umiku tožbe, tožena stranka pa izjavo o podaji soglasja k navedenemu umiku. Poleg navedenega sta se stranki dogovorili tudi, da krijeta vsaka stranka svoje stroške postopka, ter da sta s sklenitvijo sodne poravnave uredili vsa razmerja med strankama. Utemeljen je zato tožbeni ugovor, da sta se stranki dogovorili o drugačnem načinu kritja stroškov postopka, kot če bi šlo zgolj za umik tožbe.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Bpp 481/2015 z dne 24. 11. 2017 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 15,00 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom sklenila, da se odvetniku A.A. (v nadaljevanju tožnik) izplačajo stroški za nudenje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) na podlagi napotnice BPP 481/2015-2 v višini 267,69 EUR (I. točka izreka), v presežku pa je predlog tožnika zavrnila (2. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila upravičenki, B.B., dodeljena BPP za vložitev tožbe, pravno svetovanje in zastopanje v individualnem delovnem sporu zoper bivšega delodajalca, zaradi plačila solidarnostne pomoči in pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, na prvi stopnji, ter da je tožnik za opravljeno delo priglasil stroške. Tožena stranka je tožniku v skladu z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT), upoštevaje vrednost spornega predmeta 5.959,63 EUR, priznala stroške za zastopanje v postopku mediacije v višini 400 točk po tar. št. 4/1 OT, nagrado za sestavo dveh vlog z dne 17. 10. 2016 in 10. 11. 2017 v višini 2 x 300 točk po tar. št. 15/2 OT ter nagrado za zastopanje na naroku dne 17. 11. 2017 v višini 100 točk po tar. št. 15/3b OT. Skupaj je bilo tožniku priznanih 1100 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,459 EUR znaša 504,90 EUR. Ob upoštevanju petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) odvetniku pripada polovični znesek nagrade v višini 252,45 EUR. Odvetniku je tožena stranka priznala tudi 2% materialnih stroškov od vrednosti storitev do 1000 točk in 1% od vrednosti nad 1000 točk v skupni višini 9,64 EUR ter stroške fotokopiranja v višini 5,60 EUR (11. člen OT). Tožena stranka tožniku ni priznala priglašenih stroškov za sestavo tožbe, ker je tožbo sestavil odvetnik C.C.., priglašenih 400 točk po tar. št. 15/3a OT za zastopanje na naroku dne 17. 11. 2017, ker se tega dne ni obravnavala glavna stvar in se niso sprejemali dokazi ter nagrade za sklenitev sodne poravnave, saj je štela, da je bila na naroku dne 17. 11. 2017 tožba umaknjena, in da ni bila sklenjena sodna poravnava.

3. Tožnik se z izpodbijanim sklepom ne strinja. Meni, da je stališče tožene stranke, ki tožniku ni priznala priglašenih stroškov za zastopanje na naroku dne 17. 11. 2017 ter nagrade za sklenitev sodne poravnave, napačno in v nasprotju z OT. Napačni so zaključki tožene stranke, da pravdni stranki nista sklenili sodne poravnave, temveč je tožeča stranka zgolj umaknila tožbo. Stranki sta se z navedeno sodno poravnavo namreč dogovorili o drugačnem kritju stroškov postopka, kot če bi šlo za umik tožbe, in sicer da krijeta vsaka stranka svoje stroške postopka. V kolikor bi šlo za umik tožbe bi stroške tožene stranke krila tožeča stranka. Poleg navedenega sta se pravdni stranki dogovorili, da so s sklenitvijo sodne poravnave urejena vsa razmerja med strankama. Zaradi navedenega navaja, da je upravičen do nagrade za narok 17. 11. 2017 po tar. št. 15 OT v višini 400 točk ter do nagrade za sklenjeno sodno poravnavo po tar. št. 3 OT v višini 800 točk. Skladno z določilom petega odstavka 17. člena ZOdv mu pripada polovice nagrade, kar znaša 600 točk oziroma 275,40 EUR. Sodišču predlaga, da naj izpodbijani sklep odpravi in samo odloči v zadevi tako, da tožniku prizna nagrado v skupni višini 543,09 EUR, oziroma da izpodbijani sklep odpravi in vrne zadevo v ponovni postopek toženi stranki. V vsakem primeru je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka.

4. Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

5. Stranka z interesom, B.B., na tožbo ni odgovorila.

6. Tožba je utemeljena.

K I. točki izreka:

7. V predmetni zadevi ni sporno, da je bila z odločbo tožene stranke Bpp 481/2015 z dne 30. 9. 2015 upravičenki dodeljena BPP za vložitev tožbe, pravno svetovanje in zastopanje v individualnem delovnem sporu zoper bivšega delodajalca, zaradi plačila solidarnostne pomoči in pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja in kot oprostitev stroškov postopka, ter da je bil z odločbo tožene stranke Bpp 481/2015 z dne 14. 9. 2016 za nudenje BPP upravičenki določen tožnik, ki je pravočasno priglasil stroške postopka. V zadevi je sporno, ali je tožnik upravičen do nagrade za sklenjeno sodno poravnavo ter do nagrade za narok dne 17. 11. 2017 v priglašeni višini 400 točk. Sporno je torej vprašanje ali je tožena stranka pravilno uporabila materialno pravo.

8. Po presoji sodišča gre pritrditi tožbenemu ugovoru, da tožniku v obravnavanem primeru pripada nagrada za sklenjeno sodno poravnavo. Iz zapisnika poravnalnega naroka v zadevi I Pd 875/2016 z dne 17. 11. 2017 je namreč razvidno, da sta stranki delovnega spora navedenega dne sklenili sodno poravnavo, v okviru katere je tožeča stranka podala izjavo o umiku tožbe, tožena stranka pa izjavo o podaji soglasja k navedenemu umiku. Poleg navedenega sta se stranki dogovorili tudi, da krijeta vsaka stranka svoje stroške postopka, ter da sta s sklenitvijo sodne poravnave uredili vsa razmerja med strankama. Utemeljen je zato tožbeni ugovor, da sta se stranki dogovorili o drugačnem načinu kritja stroškov postopka, kot če bi šlo zgolj za umik tožbe. Po prvem odstavku 158. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora namreč tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Iz navedene sodne poravnave ne izhaja, da bi do podaje izjave o umiku tožbe prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka s strani nasprotne stranke, kar po presoji sodišča pomeni, da sta se stranki s sklenjeno sodno poravnavo dogovorili o drugačnem kritju stroškov postopka, kot če bi šlo zgolj za umik tožbe. Poleg navedenega je bil z navedeno sodno poravnavo sklenjen tudi dogovor o ureditvi vseh razmerij med strankama, ki presega podajo izjave o umiku tožbe. Sodišče še dodaja, da bi moral biti v primeru umika tožbe skladno z določilom tretjega odstavka 188. člena ZPP izdan sklep o ustavitvi postopka, ki pa v predmetni zadevi ni bil izdan, kot izhaja iz izpisa opravljenih procesnih dejanj v zadevi I Pd 875/2016 Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani. Vse navedeno pa po presoji sodišča pomeni, da sta stranki skladno s prvim odstavkom 306. člena ZPP sklenili sodno poravnavo, zaradi česar tožniku pripada nagrada za sklenitev le te skladno z določili OT.

9. Delno utemeljen pa je po presoji sodišča tudi drugi tožbeni ugovor, ki se nanaša na določitev višine nagrade za zastopanje na poravnalnem naroku dne 17. 11. 2017. Tožnik je v tožbi zatrjeval, da odmerjena nagrada ni v skladu s tar. št. 15 OT, in da bi mu morala tožena stranka iz naslova nagrade za zastopanje na naroku dne 17. 11. 2017 priznati nagrado v višini 400 točk (oziroma 200 točk ob upoštevanju petega odstavka 17. člena ZOdv). Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožena stranka nagrado za narok dne 17. 11. 2017 odmerila v skladu s tar. št. 15/3b OT, ki med drugim določa nagrado za zastopanje na poravnalnem naroku, ki mu ni sledil prvi narok, kar je po presoji sodišča, upoštevaje dejanske okoliščine predmetne zadeve, pravilna podlaga. V skladu s tar. št. 15/3b OT se nagrada za zastopanje na poravnalnem naroku odmeri v polovičnem znesku nagrade, ki bi tožniku pripadala po tar. št. 15/1 OT. Slednja za dajatvene zahtevke, kot je obravnavani primer, napotuje na tar. št. 18/1 OT, po kateri bi tožniku, upoštevaje vrednost spornega predmeta v višini 5.959,63 EUR oziroma 12.983,94 točk, pripadala nagrada v višini 400 točk. Navedeno pomeni, da bi tožniku po tar. št. 15/3b OT za zastopanje na naroku dne 17. 11. 2017 pripadala nagrada v višini 200 točk, oziroma upoštevaje določilo petega odstavka 17. člena Zodv, v skladu s katerim se odvetniku, ki izvaja BPP plačilo za delo razpolovi, 100 točk. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožena stranka tožniku za zastopanje na poravnalnem naroku dne 17. 11. 2017 priznala nagrado v višini 100 točk, še preden je upoštevala določilo petega odstavka 17. člena ZOdv, kar pomeni, da je tožniku za zastopanje na naroku dne 17. 11. 2017 odmerila nagrado v prenizkem znesku. Ni pa tožnik upravičen do nagrade v priglašeni višini 400 točk (oziroma 200 točk ob upoštevanju petega odstavka 17. člena ZOdv), kot to zatrjuje v tožbi. Sodišče ob navedenem še dodaja, da ugotovljeni nepravilnosti vplivata tudi na pravilnost odmere nagrade za zastopanje v postopku mediacije po tar. št. 4/1 OT, saj slednja pripada odvetniku le v primeru, da ni sklenjena sodna poravnava ter na pavšalen obračun materialnih izdatkov odvetnika glede na skupno vrednost storitve po tretjem odstavku 11. člena OT.

10. Glede na povedano je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

11. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave (sojenje na seji) na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi. Sodišče ni odločalo v sporu polne jurisdikcije, ker za to niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 65. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

12. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji in tožnik v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 15,00 EUR (prvi odstavek 3. člena Pravilnika). Stroške mu je dolžna povrniti tožena stranka v roku 15 dni od prejema sodbe. Plačana sodna taksa za postopek v višini 148,00 EUR bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia