Jedro

Določba 2. odstavka 207. člena ZKP ne zahteva, da se v izrek sklepa zapiše čas podaljšanja in datum, da katerega se podaljšuje pripor. Senat je namreč vezan na zakonsko določbo o času, za katerega je mogoče podaljšati pripor.

Izrek

Zahteva zagovornika obt. R.P. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Senat Okrožnega sodišča v Celju je s sklepom z dne 14.9.2001 zoper obt. R.P. po določbi 2. odstavka 207. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) podaljšal pripor iz pripornega razloga nevarnosti ponovitve kaznivih dejanj po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP. Pritožbi obt. R.P. in njegovega zagovornika zoper ta sklep je Višje sodišče v Celju s sklepom z dne 21.9.2001 zavrnilo kot neutemeljeni.

Obtoženčev zagovornik je zoper navedeni pravnomočni sklep vložil dne 26.9.2001 zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP. Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugodi zahtevi za varstvo zakonitosti in v celoti razveljavi odločbo sodišča prve stopnje in Višjega sodišča v Celju.

Vrhovni državni tožilec svetnik F.M. v odgovoru, ki ga je podal na podlagi določbe 2. odstavka 423. člena ZKP, meni, da zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena. Nobene potrebe ni, da bi izrek sklepa o podaljšanju pripora, izdan na podlagi 2. odstavka 207. člena ZKP, vseboval tudi navedbo o času, za katerega se pripor podaljša. Omenjena določba namreč nalaga senatu, da po preteku dveh mesecev od zadnjega sklepa o priporu brez predloga strank - torej po uradni dolžnosti - preizkusi, ali so še dani razlogi za pripor in izda sklep, s katerim se pripor podaljša ali odpravi. Tako je jasno, da se pripor podaljšuje za dva meseca; napadeni sklep torej ni pomanjkljiv.

Zahteva zagovornika obt. R.P. za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Drugi odstavek 207. člena ZKP določa, da mora senat po preteku dveh mesecev od zadnjega sklepa o priporu tudi brez predloga strank preizkusiti, ali so še dani razlogi za pripor in izdati sklep, s katerim pripor podaljša ali odpravi. Senat Okrožnega sodišča v Celju je ravnal v skladu z navedeno določbo. Pred iztekom dvomesečnega roka je po uradni dolžnosti preizkusil obstoj pripornih razlogov in ugotovil, da je priporni razlog nevarnosti ponovitve kaznivih dejanj iz 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP še vedno podan. Res je, da izrek napadenega pravnomočnega sklepa ne vsebuje navedbe časa, za katerega se podaljšuje pripor, vendar zaradi tega še ni pomanjkljiv oziroma nerazumljiv. Iz njegove obrazložitve je jasno razvidno, da je pripor podaljšan do naslednjega preizkusa, to je za 2 meseca, kot to določa drugi odstavek 207. člena ZKP. Glede na datum tega podaljšanja je jasno razvidno tudi, kdaj se izteče navedeni rok. Določba 2. odstavka 207. člena ZKP ne zahteva, da senat pri podaljšanju pripora po vloženi obtožnici v izrek sklepa zapiše čas podaljšanja in tudi datum do katerega podaljšuje pripor. Slednje je razumljivo glede na način odločanja in glede na to, da je senat vezan na zakonsko določbo o času, za katerega je mogoče podaljšati pripor. Ta položaj ni enak položaju, v katerem se podaljšuje pripor med preiskovalnim postopkom. V tej fazi je podaljšanje pripora vezano na obrazložen predlog državnega tožilca ali preiskovalnega sodnika, ki mora že po naravi stvari predvideni čas trajanja preiskave vsebovati tudi navedbo časa, za katerega predlaga podaljšanje pripora. Razumljivo je, da slednje velja tudi za izrek sklepa, s katerim se ugodi predlogu za podaljšanje pripora.

Tako se pokaže, da izpodbijani pravnomočni sklep, ki ima tudi razloge o utemeljenem sumu, da je obtoženec storil kaznivo dejanje, katerega je obtožen, in ustrezne razloge o obstoju pripornega razloga nevarnosti ponovitve kaznivih dejanj iz 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP, zakonit in da ni podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.

Zato je Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevo zagovornika obt. S.P. za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno (425. člen ZKP).