Jedro

Ker tožnik svoje obveznosti ni poravnal, je davčni organ utemeljeno začel davčno izvršbo. Izpodbijanje izvršilnega naslova v postopku izvršbe ni več mogoče.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedenim sklepom je prvostopni organ odločil, da se zoper dolžnika opravi davčna izvršba dolgovanega zneska obveznosti, ki znaša na dan 22. 8. 2017 140.982,31 EUR glavnice, zamudnih obresti v znesku 417,95 EUR in stroškov davčne izvršbe v višini 10,00 EUR, torej skupaj 141.410,26 EUR. Dolžnikove obveznosti temeljijo na izvršilnih naslovih navedenih v tabeli v 4. točki izreka prvostopnega sklepa in se nanašajo na odločbo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za obdobje 1. 1. 2017 do 31. 12. 2017, št. DT 4224-1141/2017-003425-1-10-1 z dne 27. 3. 2017, odločbo o davčnem inšpekcijskem nadzoru, št. DT 0610-4448/2016-34 (10-510-09) z dne 5. 5. 2017 in se nanaša na dohodnino od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov ter odločbo o davčnem inšpekcijskem nadzoru št. DT 0610-4448/2016-34 (10-510-09) z dne 5. 5. 2017, ki se nanaša na dohodnino od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov, slednja v znesku 18.679,23 EUR. Izvršba se opravi na dolžnikove denarne prejemke in se izplačevalcu Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije naloži, da izvrši sklep o davčni izvršbi z rubežem denarnih prejemkov dolžnika. Rubež se nanaša tudi na povečanje denarnih prejemkov, do katerega pride po vročitvi sklepa. Zarubi se največ do višine 2/3-tin dolžnikovih denarnih prejemkov, vendar tako, da dolžniku ostane znesek najmanj v višini 76 % minimalne plače po zakonu, ki ureja minimalno plačo. Dolžniku, ki pri delodajalcu oziroma izplačevalcu izkaže obveznost preživljanja družinskega člana ali druge osebe, ki jo mora preživljati po zakonu, ostane tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči. Rubež po tem sklepu ne zajema denarnih prejemkov, ki so po določbi 159. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) izvzeti iz izvršbe. Delodajalcu oziroma izplačevalcu se prepoveduje izplačati zarubljeni del denarnih prejemkov dolžniku.

2. Tožnik se je zoper ta sklep pritožil, Ministrstvo za finance pa je kot drugostopni organ z v uvodu navedeno odločbo prvostopni sklep v 4. točki izreka spremenilo tako, da se datum izvršljivosti izvršilnih naslovov za obveznosti navedene pod zaporednima št. 3 in 4 tabele, torej za odločbi o davčnem inšpekcijskem nadzoru pravilno glasi 11. 8. 2017, v ostalem delu pa ostane izrek sklepa nespremenjen.

3. Iz obrazložitve zgoraj navedenih aktov izhaja, da je prvostopni davčni organ, ker tožnik v predpisanem roku ni poravnal obveznosti, začel davčno izvršbo. Ta se začne z izdajo sklepa o davčni izvršbi (prvi odstavek 143. člena ZDavP-2). Izvršba se opravi na podlagi izvršilnega naslova, sklep o izvršbi pa mora vsebovati vse sestavine, ki jih določa 151. člen ZDavP-2. 4. Pritožbeni organ v svoji odločbi ugotavlja, da prvostopni sklep o izvršbi vsebuje sestavine, ki jih določa 151. člen ZDavP-2, do napake pa je prišlo pri navedbi datuma izvršljivosti izvršilnih naslovov za obveznosti navedenih od zaporedno št. 3 in 4 tabele v 4. točki izpodbijanega sklepa. Po podatkih spisa je bila tožnikovi pooblaščenki poizkušena vročitev zadevne odločbe dne 26. 6. 2017, hkrati pa je bila s sporočilom o prispelem pismu obveščena, da kolikor pošiljke ne prevzame v roku 15 dni, bo vročitev veljala za opravljeno v skladu z določbami 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Fikcija vročitve je torej nastopila 11. 7. 2017. Odločba postane izvršljiva s pretekom roka, ki je določeno za opravo dejanja, glede na to, da je v odločbah, ki predstavljata izvršilni naslov, navedeno, da morata biti obveznosti plačani v roku 30 dni od vročitve odmerne odločbe, to pomeni, da sta obveznosti po omenjeni odločbi postali izvršljivi dne 11. 8. 2017 in ne 6. 6. 2017, kot je to navedeno v izpodbijanem sklepu in je iz tega razloga drugostopni organ v tem delu spremenil prvostopni sklep. Zamudne obresti so pravilno obračunane od dne 11. 8. 2017 naprej.

5. Glede pritožbenih navedb, da zaradi vložene pritožbe odmerna odločba še ni postala pravnomočna in ne izvršljiva, drugostopni organ pojasnjuje, da pritožba v skladu z določbo prvega odstavka 87. člena ZDavP-2 ne zadrži izvršitve odmerne odločbe, o čemer je bil tožnik poučen v izreku sklepa. Za postopek davčne izvršbe je namreč bistvena zgolj izvršljivost izvršilnega naslova, ne pa tudi njegova pravnomočnost. Pri tem drugostopni organ dodaja, da v postopku davčne izvršbe izvršilnega naslova, torej odločbe o odmeri ni mogoče izpodbijati. Glede na to tudi predlogu za ustavitev davčne izvršbe ni mogoče slediti, saj je izvršilni naslov postal izvršljiv, obveznosti pa v času izdaje izpodbijanega sklepa še niso bile poravnane.

6. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo v upravnem sporu. Navaja, da davčna izvršba po odločbi o davčnem inšpekcijskem nadzoru št. 0610-4448/2016-34 (10-510-09) z dne 5. 5. 2017 za izterjavo zneskov 122.569,06 EUR in 18.734,60 EUR ni dovoljena, zato ker odločba, ki predstavlja izvršilni naslov v predmetni zadevi, še ni pravnomočna in posledično tudi ne izvršljiva. Navaja, da je zoper to odločbo tožnikova pooblaščenka vložila pravočasno pritožbo, glede katere jo je organ pozval na odpravo pomanjkljivosti. Opozarja na zatrjevane procesne pomanjkljivosti pri postopanju s pritožbo, ko je organ tožnikovi pooblaščenki vročal z navadno elektronsko pošto in ne v varni elektronski predal, kar je v nasprotju z določbami ZUP-a. Glede na te pomanjkljivosti je tožnikova pooblaščenka zaprosila za podaljšanje roka na odpravo pomanjkljivosti pritožbe, vendar pa o tem še ni bilo odločeno. Po mnenju tožeče stranke to pomeni, da odmerna odločba, ki predstavlja izvršilni naslov, ni postala ne pravnomočna in ne izvršljiva, zato se zoper tožnika protizakonito vodi davčna izvršba. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi (pravilno odpravi), razveljavijo pa se naj tudi vsa doslej opravljena dejanja v postopku izvršbe. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

7. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in dodaja, da je v sodni praksi že zavzeto stališče, da v postopku izvršbe ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Sicer pa pritožba ne zadrži izvršitve odmerne odločbe. Da o pritožbi zoper odmerno odločbo še ni bilo odločeno, v postopku davčne izvršbe ni pomembno. Tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopnem sklepu in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Tožeča stranka v tožbi ponavlja pritožbene navedbe, na katere je drugostopni organ odgovoril v svoji odločbi in njene ugovore pravilno zavrnil. Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja:

10. Če davek ni plačan v z zakonom predpisanih rokih, davčni organ začne davčno izvršbo z izdajo sklepa o izvršbi (143. člen ZDavP-2). Davčna izvršba se izvede na podlagi izvršilnega naslova (prvi odstavek 145. člena ZDavP-2). Izvršilni naslovi so določeni v drugem odstavku 145. člena ZDavP-2, med katerimi je tudi izvršljiva odločba o odmeri davka. Predmet davčne izvršbe je lahko vsako dolžnikovo premoženje ali premoženjska pravica, če ni z zakonom izvzeta iz davčne izvršbe (144. člen ZDavP-2).

11. Izpodbijani sklep o izvršbi je bil izdan v skladu z zgoraj citiranimi določili. Ker tožnik svoje obveznosti ni poravnal, je davčni organ utemeljeno začel davčno izvršbo. Tožeča stranka tudi s tožbenimi navedbami ne more biti uspešna. Tožnik v tožbi navaja, da izvršba za zneska 122.569,06 in 18.734,60 EUR ni dovoljena, ker odločba št. DT 0610-4448/2016-34 (10-510-09) z dne 5. 5. 2017, ki predstavlja izvršilni naslov za ta zneska, ni pravnomočna, sodišče pa temu ne pritrjuje. Prvi odstavek 87. člena ZDavP-2 nameč določa, da pritožba ne zadrži izvršitve odmerne odločbe, če ni s tem zakonom drugače določeno. Glede na to je prvostopni organ, ko dolžnik svojega dolga, čemur ne oporeka, ni poravnal, pravilno izdal sklep o davčni izvršbi, nepravilnost pri navedbi datuma izvršljivosti pa je pravilno odpravil organ druge stopnje. K zgoraj navedenemu sodišče še dodaja, da izpodbijanje izvršilnega naslova v postopku izvršbe ni več mogoče (sedmi odstavek 157. člena ZDavP-2).

12. Po obrazloženem je sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe (I. točka izreka).

13. Sodišče je v zadevi presojalo pravilno uporabo materialnega prava, o čemer je odločilo na zgoraj navedeni materialnopravni podlagi, za uporabo katere relevantno dejansko stanje med strankama ni bilo sporno. V skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 je zato sodišče odločilo na seji.

14. Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.