Up-41/95

15.1.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe S. J. iz H. na S., ki ga zastopa B. V., odvetnik v C. na seji senata dne 15.1.1997.

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba S. J. zoper sodbo Vrhovnega sodišča RS št. II Ips 942/94 z dne 12.1.1995 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju št. Cp 158/94 z dne 30.6.1994 in s sodbo Temeljnega sodišča v Celju, Enota v Šmarju pri Jelšah, št. P 198/92 z dne 3.12.1993, se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnik je 21.3.1995 vložil ustavno pritožbo zoper v izreku navedene sodbe. Dne 25.10.1995 pa je ustavno pritožbo dopolnil z navedbo domnevno kršenih pravic.

2.Iz ustavne pritožbe izhaja, da je Temeljno sodišče v Celju, Enota v Šmarju pri Jelšah pritožniku prisodilo odškodnino v višini 1.640.861,00 SIT z obrestmi in pravdnimi stroški, zoper toženo stranko IP holdning p.o., inženiring na področju investicijskih, organizacijskih, finančnih in tehnoloških storitev, Rogaška Slatina, višji tožbeni zahtevek pa zavrnilo. Višje sodišče v Celju in Vrhovno sodišče RS sta sodbo potrdili.

3.Z izpodbijanimi sodbami naj bi bila pritožniku kršena pravica do sodnega varstva, ker naj bi sodišča ne odločala brez nepotrebnega odlašanja. Pravdni postopek naj bi namreč trajal 9 let 8 mesecev in 15 dni. Sodišča naj bi s tako nenormalno dolgim sojenjem hudo kršila tožnikovo pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave in pravico iz prvega odstavka 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

4.Pritožnik navaja, da je bil v prometni nesreči hudo telesno poškodovan in da je upravičen do primerne in pravične odškodnine, prisojena pa mu naj bi bila občutno prenizka odškodnina. Sodišča naj bi prenizko ovrednotila nepremoženjsko škodo. Zaradi poškodb je invalid I. kategorije in je bil po končanem zdravljenju tudi invalidsko upokojen. Z določitvijo nizke in nepravične odškodnine naj bi mu bila kršena tudi pravica iz prvega odstavka 14. člena Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (Uradni list RS - Mednarodne pogodbe št. 9/92), prav tako pa naj bi bila takšna odškodnina tudi v nasprotju z 200. členom Zakona o obligacijskih razmerijh (Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85, 45/89 in 57/89). Pritožnik meni, da mu pripada višja odškodnina za nepremoženjsko škodo že zgolj zaradi dejstva, ker so mu vsa tri sodišča z izpodbijanimi sodbami kršila človekove pravice.

5.Ustavnemu sodišču predlaga, da ustavni pritožbi ugodi in izpodbijane sodbe spremeni tako, da mu prisodi poleg že prisojene odškodnine še nadaljnjo odškodnino v znesku 258.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi in pravdnimi stroški.

B.

6.Pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave pomeni pravico vsakogar, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Enaka pravica je zagotovljena tudi s prvim odstavkom 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št. 7/94).

7.Ustavno sodišče odloča o ustavnih pritožbah zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti (6. alinea prvega odstavka 160. člena Ustave),ki so bili izdani po uveljavitvi Ustave (82. člen Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94). Ker je ustavna pritožba dovoljena le zoper posamične akte, izdane po uveljavitvi Ustave, je Ustavno sodišče presojalo zatrjevano kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja samo za obdobje po 23.12.1991.

8.Pritožnik je vložil tožbo 2.6.1986. Temeljno sodišče v Celju, Enota v Šmarju pri Jelšah, je 2.3.1990 izdalo vmesno sodbo št. P 150/86 in v ponovljenem sojenju nato sodbo z dne 14.3.1990, s katero je odločilo o temelju odškodninske odgovornosti. Višje sodišče v Celju je odločalo o pritožbi s sodbo št. Cp 520/91 z dne 4.9.1991. V zadevi je bila vložena tudi revizija, o kateri je Vrhovno sodišče odločilo s sodbo št. II Ips 35/92 dne 7.5.1992 in dokončno odločilo o temelju odškodninske odgovornosti. Temeljno sodišče v Celju, Enota v Šmarju pri Jelšah, je odločilo o višini odškodnine za materialno in nematerialno škodo s sodbo št. P198/92 z dne 3.12.1993. Višje sodišče je o pritožbi odločilo 30.6.1994, o reviziji pa je bilo odločeno 17.2.1995. Celoten postopek je torej trajal 8 let 8 mesecev in 15 dni, vendar je Ustavno sodišče iz zgoraj navedenega razloga presojalo ravnanje sodišča po 23.12.1991.

9.Pritožniku očitno ni bila kršena pravica do sojenja v razumnem roku, saj je bilo v obdobju treh let enega meseca in dvajset dni odločeno o reviziji glede temelja odškodninske odgovornosti ter glede višine odškodnine, o čemer so odločala sodišča na vseh treh instancah. Glede na navedeno Ustavno sodišče ustavne pritožbe v tem delu ni sprejelo.

10.Pritožnik uveljavlja tudi kršitev pravice do pravične obravnave, vsebovane v prvem odstavku 14. člena Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah.Ta pravica naj bi mu bila kršena z določitvijo prenizke in nepravične odškodnine za nepremoženjsko škodo, kar naj bi bilo tudi v nasprotju z 200. členom Zakona o obligacijskih razmerijh.

11.Določitev pravične odškodnine za nepremoženjsko škodo pomeni uporabo pravnega standarda "pravična denarna odškodnina", vsebovanega v prvem odstavku 200. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št.29/78, 39/85, 45/89 in 57/89) in torej uporabo materialnega prava. Ustavno sodišče pa ni instančno sodišče, ki bi presojalo, ali so sodišča v pravdnem postopku pravilno uporabila materialno pravo. Pravica do pravične obravnave pa zagotavlja enako obravnavanje strank v postopku, predvsem pravico strank do predlaganja dokazov, do vpogleda v spis, do kontradiktornosti postopka in drugih procesnih jamstev. Tovrstnih kršitev v postopku pritožnik ne uveljavlja.

12.Ker z izpodbijanimi sodbami pritožniku očitno ni bila kršena pravica do pravične obravnave, Ustavno sodišče ustavne pritožbe tudi v tem delu ni sprejelo.

C.

14.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi 1. alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču v sestavi: predsednik senata mag. Janez Snoj ter sodnika dr. Lojze Ude in Franc Testen.

P r e d s e n i k s e n a t a

mag. Janez Snoj