Jedro

Povrnitev škode zaradi poškodbe očesa.

V okviru odločanja o denarni odškodnini za telesne bolečine se sicer upoštevajo tudi bodoče telesne bolečine, ampak le v primeru, če je po običajnem teku stvari gotovo, da bodo trajale tudi v prihodnosti.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se glasi: "Pritožbama tožeče in tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v točki I izreka spremeni tako, da se glasi: Tožena stranka T. d.d., je dolžna plačati tožeči stranki J. T., še nadaljnjo odškodnino v znesku 10.865,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 6. 2002 dalje do plačila ter pravdne stroške v znesku 937,19 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje do plačila, vse v roku petnajstih dni, pod izvršbo, na transakcijski račun pooblaščencev, št. ... pri Novi Kreditni banki Maribor ... V preostalem se pritožbi tožeče in tožene stranke zavrneta in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v petnajstih dneh povrniti 223,82 EUR njenih pritožbenih stroškov, svoje pritožbene stroške pa krije sama." V preostalem se revizija zavrne.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v petnajstih dneh povrniti 88,58 EUR stroškov revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da je toženec dolžan tožniku v petnajstih dneh plačati še nadaljnjo odškodnino v znesku 1.603.786,89 SIT in pravdne stroške v višini 419.357,50 SIT, vse s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je pritožbi toženca delno ugodilo in izpodbijano sodbo v odločitvi o stroških postopka spremenilo tako, da je tožnik dolžan tožencu povrniti 723,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 1. 2005 dalje do plačila; v ostalem delu je pritožbo toženca in v celoti pritožbo tožnika zavrnilo ter v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, pri čemer je odločilo, da pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Proti tej sodbi je tožnik vložil revizijo, v kateri uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava ter predlaga, da revizijsko sodišče obe sodbi spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku. Poudarja, da sta nižji sodišči škodo, ki jo je utrpel, ovrednotili prenizko; iztoževana odškodnina je primerljiva s prisojenimi odškodninami v podobnih zadevah. Upoštevati je treba, da je bil trajno poškodovan eden najbolj občutljivih organov človeškega telesa. Meni, da ugotovljeni obseg prestanih telesnih bolečin in neugodij opravičuje odškodnino v iztoževani višini 6.259,39 EUR, pri čemer navaja tudi dodatne telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z ponovno operacijo. V zvezi z odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti opozarja, da na desno oko dejansko ne vidi ničesar, loči le svetlobo. Poškodovano oko je popolnoma spremenilo kvaliteto njegovega življenja. Vztraja pri zahtevanem znesku odškodnine iz tega naslova, to je 12.518,78 EUR. Nepravična in neskladna s sodno prakso je po mnenju revidenta tudi prisojena odškodnina za strah. Izpostavlja, da je še vedno zaskrbljen, saj se mu vid ponovno slabša zaradi bolj obsežne skalitve očesne leče, zaradi česar bo potrebna ponovna operacija. Prav tako je prenizko odmerjena odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti; slednja je jasno vidna.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožencu, ki je nanjo odgovoril ter predlagal njeno zavrnitev.

Revizija je delno utemeljena.

Ko revizijsko sodišče preizkuša materialnopravno pravilnost odločitve o višini odškodnine za nepremoženjsko škodo, je vezano na dejanske ugotovitve nižjih sodišč glede posameznih oblik nepremoženjske škode (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku; Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji; v nadaljevanju: ZPP). Le-te so v konkretnem primeru razvidne iz razlogov na tretji do peti strani prvostopenjske sodbe, ki je (v tem delu) prestala pritožbeni preizkus. Kot je bilo v številnih revizijskih odločbah z odškodninskopravnega področja že poudarjeno, sta temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo načelo individualizacije odškodnine (ki se osredotoča na posameznika - konkretnega oškodovanca - kot neponovljivo celoto ter obseg in vsebino njegovega telesnega in duševnega trpljenja) in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine (ki pove, kako določena družba kot celota v določenem času in prostoru vrednoti dobrino določene vrste, izraža pa se v razponih odškodnin, ki jih sodna praksa priznava v podobnih škodnih primerih in katera odsevajo razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje).

Tožnik je utrpel poškodbo desnega očesa, in sicer 1,5 cm dolgo raztrganino roženice in beločnice. Za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem je bilo tožniku prisojenih 3.338,34 EUR. Ob dejanskih ugotovitvah nižjih sodišč, ki se nanašajo na to obliko nepremoženjske škode (trajanje in intenzivnost bolečinskih obdobij, hospitalizacija, operativni poseg itd.), je takšna odškodnina po oceni revizijskega sodišča v skladu s kriteriji iz 200. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Ur. l. SFRJ, št. 29/78 in naslednji; v nadaljevanju: ZOR, katerega določila se za sporno pravno razmerje uporabljajo na podlagi 1060. člena sedaj veljavnega Obligacijskega zakonika; Ur. l. RS, št. 83/01 in naslednji - OZ) in v okvirih, ki jih je v podobnih primerih začrtala sodna praksa . V zvezi z revizijskim opozarjanjem na dodatne telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z novo operacijo (zaradi zamenjave očesne leče) je treba pojasniti, da se v okviru odločanja o denarni odškodnini za telesne bolečine sicer upoštevajo tudi bodoče telesne bolečine, ampak le v primeru, če je po običajnem teku stvari gotovo, da bodo trajale tudi v prihodnosti. Revidentovo zavzemanje za dodatno odškodnino iz tega naslova zaradi nove operacije je tako neutemeljeno, saj slednja v konkretnem primeru, kot sta neizpodbojno ugotovili nižji sodišči, ni gotova.

Tudi odškodnine za pretrpljeni strah nižji sodišči nista odmerili prenizko. Poudariti je treba, da so bila vsa pravno relevantna dejstva, na katera revident (ponovno) opozarja (intenzivnost in obdobja trajanja primarnega in sekundarnega strahu, strah zaradi možnosti nove operacije, itd.), primerno ovrednotena že v pravnomočni sodbi. Prisojena odškodnina iz tega naslova v znesku 1.669,17 EUR po presoji revizijskega sodišča ustreza pravnemu standardu pravične denarne odškodnine in je primerljiva z odškodninami, ki jih sodišča prisojajo v drugih zadevah za podobne škode iz tega naslova. Drugačne revizijske navedbe tega stališča ne morejo omajati.

Prav tako revizijsko sodišče v celoti soglaša z odločitvijo nižjih sodišč glede odškodnine za tožnikove duševne bolečine zaradi skaženosti. Da ne gre za izrazito skaženost, je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi lastne zaznave v kontaktu s tožnikom. Upoštevaje vsa relevantna dejstva, ki sta jih v zvezi s tem ugotovili in opisali nižji sodišči, ter subjektivna in objektivna merila je prisojena odškodnina v znesku 834,59 EUR pravično zadoščenje za to obliko nepremoženjske škode.

Utemeljena pa je revizijska graja na nižjih stopnjah sojenja odmerjene odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Revizijsko sodišče ocenjuje, da je glede na značilnosti obravnavanega primera v premajhni meri upoštevana okoliščina, da tožnik na desno oko praktično ne vidi. Iz tega razloga je oviran v svojem poklicu, v svojem siceršnjem življenju pa se sooča s številnimi omejitvami in je trajno prizadet na mnogih področjih vsakodnevnih aktivnosti. Ni moč prezreti, da se je tožniku po obravnavani poškodbi življenje bistveno spremenilo. Ta dejstva v primerjavi s prisojenimi odškodninami v podobnih zadevah(1) narekujejo zvišanje odškodnine iz tega naslova za 4.172,93 EUR, torej odmero pravične denarne odškodnine v celotnem zahtevanem znesku 12.518,78 EUR.

Zaradi navedene spremembe odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je moralo revizijsko sodišče zvišati skupno prisojeni znesek (nadaljnje) odškodnine za nepremoženjsko škodo (6.692,48 EUR), ki sedaj znaša 10.865,41 EUR.

Spremenjena odločitev glede glavničnega dela tožnikovega zahtevka je terjala od revizijskega sodišča tudi spremembo prvostopenjske in drugostopenjske odločitve glede stroškov postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Glede na spremenjeni pravdni uspeh revizijsko sodišče ocenjuje, da je uspeh tožnika v postopku pred sodiščem prve stopnje v prvi fazi (do toženčevega delnega plačila 30. 1. 2003) triinosemdesetodstoten, v drugi fazi pa devetinštiridesetodstoten. Ob upoštevanju opisanega tožnikovega uspeha in po medsebojnem pobotanju je toženec dolžan tožniku povrniti 937,19 EUR njegovih pravdnih stroškov, nastalih v postopku na prvi stopnji. V postopku pred sodiščem druge stopnje je toženec s svojo pritožbo uspel le glede stroškov kot stranske terjatve, tožnik pa glede glavne stvari v višini triinpetdeset odstotkov. Ob upoštevanju opisanega uspeha je revizijsko sodišče odločilo, da toženec svoje pritožbene stroške krije sam, tožniku pa je dolžan povrniti triinpetdeset odstotkov njegovih stroškov pritožbenega postopka, to je 223,82 EUR (drugi odstavek 154. člena ZPP).

Revizijsko sodišče je iz zgoraj navedenih razlogov reviziji deloma ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka te sodbe (prvi odstavek 380. člena ZPP), v preostalem pa je revizijo zavrnilo (378. člen ZPP). V skladu s četrtim odstavkom 13. člena Zakona o uvedbi eura (Ur. l. RS št. 114/2006 - ZUE) je revizijsko sodišče v delu, v katerem je spremenilo odločitvi nižjih sodišč, po uradni dolžnosti preračunalo prisojeno vrednost v EUR, in sicer po tečaju zamenjave 239,640 SIT za EUR, ki je določen v Uredbi sveta (ES) z dne 11.7.2006, št. 1086/2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 2866/98 o menjalnih razmerjih med eurom in valutami držav članic, ki sprejmejo euro.

Glede stroškov revizijskega postopka je revizijsko sodišče odločilo v skladu z drugim odstavkom 165. člena in drugim odstavkom 154. člena ZPP. Tožnik je s svojo revizijo uspel v višini triinpetdeset odstotkov, zaradi česar mu je ob upoštevanju tega uspeha in po medsebojnem pobotanju toženec dolžan povrniti 88,58 EUR njegovih revizijskih stroškov. Pritožbene in revizijske stroške je revizijsko sodišče odmerilo v skladu z Odvetniško tarifo.

.Op. št. (1): Primerjaj odločbi Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 427/2005 in II Ips 656/2003.