Jedro

Sodišče prve stopnje je štelo, da je tožeča stranka, s tem ko je sporočila pravi naslov toženca, subjektivno spremenila tožbo in subjektivne spremembe ni dovolilo. Po oceni pritožbenega sodišča takšno ravnanje sodišča ni pravilno, predvsem pa to, da je spremembo naslova štelo kot subjektivno spremembo tožbe. Subjektivna sprememba tožbe je le, če stranka spremeni tožbo tako, da toži namesto prvotnega toženca koga drugega. V predmetni zadevi pa je bil vedno tožena stranka C.K. mlajši in le naslov tega ni bil pravi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, zato se izpodbijana sodba in sklep r a z v e l j a v i t a ter zadeva vrača sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi opr.št. I z dne 29.8.2003 razveljavilo in zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo zneska 200.511,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov 22.279,00 SIT od 20.2.2000 do plačila, od 22.279,00 SIT od 20.3.2000 do plačila, od 22.279,00 SIT od 20.4.2000 do plačila, od 22.279,00 SIT od 20.5.2000 do plačila, od 22.279,00 SIT od 20.6.2000 do plačila, od 22.279,00 SIT od 20.7.2000 do plačila, od 22.279,00 SIT od 20.8.2000 do plačila, od 22.279,00 SIT od 20.9.2000 do plačila, od 22.279,00 SIT od 20.10.2000 do plačila. Spremembo tožbe sodišče prve stopnje ni dopustilo. S sklepom z dne 20.10.2004 pa je odločilo še o stroških postopka in sicer je tožeči stranki naložilo, da mora povrniti toženi stranki stroške postopka v višini 29.900,00 SIT.

Zoper sodbo in sklep o stroških se je pritožila tožeča stranka. V pritožbi navaja, da je odločitev prve stopnje napačna. Tožeča stranka je namreč ob vložitvi predloga za izvršbo izrecno navedla, da se nanaša na dolžnika K.C., ki je rojen 5.4.1972. Sodišče je ugotovilo pomembnost tega podatka in je podatek pripisalo na sam predlog za izvršbo. Tudi poizvedbe, ki jih o zaposlitvi tožene stranke opravilo sodišče pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije oz. poizvedbe, ki jih je o bančnih računih opravilo pri bankah, so se glasile na ime C.K.. Sodišču je bilo torej od vsega začetka znano, da se izvršilni postopek vodi zoper dolžnika C.K., mlajšega. Ugovor zoper sklep o izvršbi pa je podal C.K., roj. 25.3.1949, sodišče pa ni preverilo, ali je ugovor podala prava stranka. Kljub temu pa je zadeva šla v pravdo in sodišče je ob razpisu glavne obravnave izrecno napisalo datum rojstva tožene stranke. Na glavno obravnavo je sodišče torej vabilo C.K., mlajšega. Tožeča stranka je tekom postopka navedla pravi naslov tožene stranke, kar pa ne pomeni subjektivno spremembo tožbe, kot to navaja sodišče. Odločitev sodišča prve stopnje, ko je razveljavilo sklep o izvršbi in tožbeni zahtevek zavrnilo je napačna, kajti vseskozi se je postopek vodil zoper pravo osebo in tudi tožena je bila prava oseba. Posledično takšni odločitvi je tudi napačna odločitev glede stroškov postopka, zato tudi ta sklep tožeča stranke izpodbija s pritožbo.

Pritožbi sta utemeljeni.

Iz spisovnih podatkov izhaja, da je sodišče prve stopnje izdalo sklep o izvršbi opr.št. I zaradi izterjave 200.511,00 SIT s pp, zoper dolžnika C.K. (mlajšega, roj. 5.4.1972), ki stanuje G. 41. Ugovor zoper sklep o izvršbi je vložil C.K. starejši, ki stanuje na naslovu G. 41. Po ugovoru je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi razveljavilo v delu, s katerim je dovoljena izvršba in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo pravdno sodišče, kljub temu, da ugovora ni vložil pravi dolžnik. V pravdnem postopku je sodišče razpisalo glavno obravnavo in sodnica je dala odredbo, da se pri vabilu na kuverto zapiše datum rojstva tožene stranke. Na glavno obravnavo dne 5.5.2004 toženec C.K. ni pristopil, ampak je pristopila le pooblaščenka C.K. starejšega, katera je povedala, da je on podpisal povratnico, ker datuma rojstva na ovojnici ni opazil. Sodišče je tožečo stranko obvezalo, da mora sporočiti pravilen naslov toženca C.K. mlajšega. Naslov je tožeča stranka sporočila in sicer ta stanuje v N., G. 47. Sodišče prve stopnje je nato štelo, da je tožeča stranka, s tem ko je sporočila pravi naslov toženca, subjektivno spremenila tožbo in subjektivne spremembe ni dovolilo. Po oceni pritožbenega sodišča takšno ravnanje sodišča ni pravilno, predvsem pa to, da je spremembo naslova štelo kot subjektivno spremembo tožbe. Subjektivna sprememba tožbe je le, če stranka spremeni tožbo tako, da toži namesto prvotnega toženca koga drugega. V predmetni zadevi pa je bil vedno tožena stranka C.K. mlajši in le naslov tega ni bil pravi. S spremembo naslova pa je tožeča stranka to pomanjkljivost odpravila. Iz ravnanja sodišča, ki je napačno izhaja tudi napačna odločitev, da je bil sklep o izvršbi izdan zoper C.K. starejšega, ker ta stanuje na G. 41. To ne drži, kajti kot je bilo že povedano, je bil sklep o izvršbi izdan zoper K.C. mlajšega, le da mu ta sklep ni bil pravilno vročen. Odločitev prve stopnje, ko je razveljavilo sklep o izvršbi in tožbeni zahtevek zavrnilo, je zato napačna, zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo ter izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje. Naloga sodišča prve stopnje je, da izpelje pravilen pravdni postopek, saj se sedaj zadeva obravnava v pravdi, in nato o zadevi odloči. Ker je pritožbeno sodišče razveljavilo sodbo glede glavne stvari, je moralo razveljaviti tudi sklep o stroških postopka, kateri je napačen.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odst. 165. čl. ZPP.