Jedro

V postopku odločanja o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine sta združena tako izdaja plačilnega naloga kot tudi dovolitev izvršbe, kar je potrebno upoštevati tudi pri odločanju o pravnih posledicah postopka prisilne poravnave nad dolžnikom.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi opr. št. VL z dne 21. 11. 2012, utesnilo v skladu s pogoji prisilne poravnave, določenimi v sklepu o potrditvi prisilne poravnave Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. St z dne 19. 6. 2013. 2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil dolžnik. Navaja, da v skladu s prvim odstavkom 212. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju potrjena prisilna poravnava učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave, ne glede na to, ali je upnik terjatev prijavil v postopku prisilne poravnave ali ne. Po 214. členu ZFPPIPP po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave preneha upnikova pravica uveljavljati plačilo v sodnem postopku v višjem deležu od deleža, določenega v potrjeni prisilni poravnavi in pred potekom rokov za plačilo, določenih v potrjeni prisilni poravnavi ter obresti od zneska po višji obrestni meri od tiste, določene v potrjeni prisilni poravnavi. Vtoževana terjatev upnika v skupnem znesku 10.269,09 EUR je bila v celoti priznana v okviru prijavljene terjatve v prisilni poravnavi, ki je poleg navedenih računov vsebovala še druge račune v skupnem znesku 20.113,56 EUR. Navedena odločitev tako predstavlja po pravnomočnem sklepu o potrditvi prisilne poravnave pravnomočno razsojeno odločitev v skladu s prvim odstavkom 274. člena ZPP in je tako ni mogoče priznati še v tem izvršilnem postopku. Zato predlaga, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi in predlog za izvršbo zavrže. 3. Upnik na vročeno pritožbo dolžnika ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. V postopku odločanja o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine sta združena tako izdaja plačilnega naloga kot tudi dovolitev izvršbe, kar je potrebno upoštevati tudi pri odločanju o pravnih posledicah postopka prisilne poravnave nad dolžnikom. V predmetni zadevi je bil sklep o izvršbi z dne 21. 11. 2012 strankama vročen 26. 11. 2012. Dolžnik je dne 3. 12. 2012 na sodišče vložil ugovor, s katerim je predlagal naslovnemu sodišču, da glede na začetek postopka prisilne poravnave sklep o izvršbi razveljavi in postopek prekine. Postopek prisilne poravnave je bil nad dolžnikom začet s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru št. St z dne 23. 11. 2012. Na podlagi prvega odstavka 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 4. 12. 2012 izvršbo z dnem začetka postopka prisilne poravnave prekinilo. Zoper sklep se stranki nista pritožili. Po potrjeni prisilni poravnavi je s sklepom z dne 26. 8. 2013 postopek nadaljevalo.

7. Nadaljevanje prekinjenih izvršilnih postopkov ureja 216. člen ZFPPIPP, ki določa, da izvršilno sodišče nadaljuje postopek izvršbe, ki je bil prekinjen po prvem odstavku 132. člena, na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave; in če je bila izvršba dovoljena na podlagi izvršilnega naslova iz prvega odstavka 215. člena tega zakona in upnik v tem postopku do začetka postopka prisilne poravnave še ni pridobil ločitvene pravice, utesni izvršbo in opravi samo prisilno izterjavo terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi; v drugih primerih pa opravi izvršbo za izterjavo celotne terjatve v skladu z izvršilnim naslovom. Obseg, v katerem izvršilno sodišče po potrjeni prisilni poravnavi opravi izvršbo, je tako odvisen od vrste terjatve in obdobja pridobitve ločitvene pravice v njeno zavarovanje (glej tudi 213. člen ZFPPIPP). Navedeni člen je torej predviden za tiste primere nadaljevanja postopkov na podlagi verodostojne listine, ko je bila zaradi začetka postopka prisilne poravnave prekinjena le oprava izvršbe, ko je torej sklep o izvršbi in s tem tudi plačilni nalog že pravnomočen. Zaradi začetka postopka prisilne poravnave nad stranko se pravdni postopek ne prekine, učinke potrjene prisilne poravnave ureja 215. člen, ko določa, da je pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave izvršilni naslov za izterjavo terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, v deležu, rokih, in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi. V pravdnem postopku gre torej v tem delu za že razsojeno stvar oziroma res iudicata.

8. V konkretnem primeru je bil postopek pravnomočno prekinjen in nadaljevan s procesnim sklepom v smislu 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki služi odpravi zastoja v postopku, pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, to je torej v fazi ugovornega postopka. Pravne posledice potrjene prisilne poravnave nad dolžnikom so torej glede na navedeno odvisne od odločitve o vloženem ugovoru dolžnika, ki ga sodišče prve stopnje še ni obravnavalo. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi dolžnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V kolikor bo sodišče tudi po odločitvi o ugovoru ugotovilo, da gre za postopek izvršbe, je treba pri izdaji sklepa po 216. členu ZFPPIPP upoštevati, da morajo iz izreka sklepa o nadaljevanju jasno izhajati izterjevana terjatev v deležu, rokih in z obrestmi, določenim v pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi, zgolj sklicevanje na sklep o potrditvi prisilne poravnave in njegovo pojasnjevanje v obrazložitvi ne zadošča (tako tudi odločbi Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Ip 1286/2013 z dne 10. 4. 2013 in opr. št. II Ip 2023/2013 z dne 26. 6. 2013).