Jedro

Če investitor, ki mu je bila izdana odločba o ustavitvi gradnje, po vročitvi te odločbe nadaljuje z deli, je odločba o odstranitvi objekta utemeljena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo urbanističnega inšpektorja Sekretarita za inšpekcijske službe skupnosti obalnih občin z dne 25.2.1992, s katero je ta inšpekcijski organ odločil, da mora tožnik v roku 21 dni po prejemu odločbe odstraniti podporni zid dolžine 53,52 m in višine 1 - 4 m, podporni zid dolžine 2,00 m in višine 3,30 m in podporni zid dolžine 19,10 m in višine 0,70 m ter zasuti gradbeno jamo tlorisne izmere cca 5,70 m x 11,00 m in globine 1,50 m na parc. št. 1504 ter vzpostaviti prejšnje stanje. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da tožnik po vročitvi inšpekcijske odločbe z dne 21.8.1991 ni ustavil del, kot mu je bilo s to odločbo naloženo, kar je ugotovil urbanistični inšpektor dne 10.10.1991 in 18.2.1992, zato je inšpekcijski ukrep utemeljen in v skladu s 3. odstavkom 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Tožena stranka zavrača pritožbeni ugovor tožnika, da je zato, ker upravni organ ni odločil o njegovi zahtevi za izdajo lokacijskega dovoljenja v roku iz 56. člena navedenega zakona šteti, da je tožnik pridobil lokacijsko dovoljenje.

Tožnik s tožbo izpodbija navedeno odločbo zaradi nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe zakona. Navaja, da je nov podporni zid zgradil zato, ker je obstajala nevarnost, da bi se obstoječi zid zrušil na cesto. Nov podporni zid je zgrajen v skladu s predpisi in je le na enem mestu višji kot prejšnji. Po izdaji odločbe o ustavitvi gradnje je zaprosil za izdajo lokacijskega dovoljenja in za izdelavo lokacijske dokumentacije, vendar je od Zavoda za urbanistično načrtovanje in planiranje dobil odgovor, da izdelava lokacijske dokumentacije ni mogoča, ker za sporno območje še niso izdelani prostorski urbanistični pogoji. Gradnjo podpornih zidov je moral zaključiti do takšne mere, da je preprečil škodo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločba temelji na določbi 3. odstavka 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št.18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št 26/90 - ZUN), po kateri izda organ urbanistične inšpekcije odločbo o odstranitvi objekta med drugim tudi v primeru, če ugotovi, da se investitor ne ravna po odločbi o ustavitvi gradnje in brez lokacijskega dovoljenja z gradnjo nadaljuje. Če torej urbanistični inšpektor tako dejansko stanje ugotovi, ravna pravilno in zakonito, če investitorju naloži, da objekt odstrani. Da dejansko stanje za uporabo spornega inšpekcijskega ukrepa v tem primeru obstoji izhaja iz podatkov spisa in tudi ni sporno. Tožniku je bila 23.8.1991 vročena odločba o ustavitvi gradnje, iz zapisnikov o inšpekcijskem pregledu z dne 10.10.1991 in z dne 18.2.1992 pa je razvidno, da je nadaljeval z deli, česar v tožbi ne zanika in tudi sicer ne navaja nič, kar bi kazalo na to, da dejansko stanje ni tako, kot ga je ugotovila tožena stranka. Ker je torej tožnik po 23.8.1991, ko mu je bila vročena ustavitvena odločba, z gradnjo nadaljeval brez lokacijskega dovoljenja, je bila na tako dejansko stanje določba 3. odstavka 74. člena navedenega zakona pravilno uporabljena.

Ker je glede na navedeno izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, je moralo sodišče tožbo zavrniti na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).