Jedro

Določitev postopka vpogleda kandidata v izpitno dokumentacijo in ugovora na oceno zaradi določil 87. člena Ustave in 1. odstavka 3. člena ZUP ne more zajemati bistvenih procesnih vidikov pravnega varstva pravic ali obveznosti kandidatov, ampak zgolj določena tehnična ali administrativna procesna opravila. To pa pomeni, da določba 1. odstavka 28. člena Pravilnika o splošni maturi, ki med drugim pravi, da državna komisija v sladu s šolskim koledarjem določi obdobje vpogledov v izpitno dokumentacijo, ne more imeti nobenega vpliva na presojo zakonitosti izpodbijanega akta, saj gre za bistveni del procesnega varstva pravice kandidata, ki ne more biti določena s podzakonskim aktom. Enako velja za določanje vpogleda v izpitno dokumentacijo v določilih 76. in 77. člena navedenega Pravilnika. Glede navedenih določil 1. odstavka 28. člena, 76. in 77. člena Pravilnika je torej sodišče uporabilo institut exceptio illegalis, saj je sodišče v skladu z določbo 125. člena Ustave vezano samo na ustavo in zakon, če podzakonski predpis ni v skladu z načelom legalitete (3. odstavek 153. člena Ustave).

Izrek

1. Tožbi se ugodi in se akt Državnega izpitnega centra št. 0924-2/2010 z dne 12.8.2010 odpravi in se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 420,00EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

V prvostopenjskem aktu, ki ima naslov »Vpogled v izpitno dokumentacijo« je navedeno, da je Državni izpitni center prejel vlogo tožnika, v kateri ponovno prosi za nov datum vpogleda v izpitno dokumentacijo splošne mature 2010. Vlogo za vpogled so prejeli 16. 7. 2010 in tožniku s priporočeno pošto poslali vabilo na vpogled, ki naj bi ga opravili 21. 7. 2010 ob 14. uri. Navedenega dne se vpogleda tožnik ni udeležil. Dne 27. 7. 2010 so prejeli prošnjo tožnika za določitev novega datuma vpogleda. Kot razlog za neudeležbo je tožnik navedel, da je vabilo na pošti prevzel prepozno. Z dopisom so mu še isti dan posredovali novo vabilo in mu določili nov datum vpogleda, in sicer 2. 8. 2010 ob 12.00 uri. V dopisu so ga opozorili, da organu naknadno ali vsaj na dan vpogleda posreduje tudi dokazilo o prepozno dvignjeni pošiljki, sicer mu vpogleda organ ne bo omogočil. Tudi na novo določen datum se tožnik vpogleda ni udeležil. Dne 10. 8. 2010 je organ po elektronski pošti ponovno prejel prošnjo za določitev novega datuma vpogleda, tokrat z dokazilom, da je vabilo za 2. 8. 2010 na pošti dvignili prepozno, in sicer 10. 8. 2010. Pravilnik o splošni maturi (Ur. l. RS, št. 29/08) v 77. členu določa, da kandidatu, ki se vpogleda v določenem roku zaradi utemeljenih razlogov ne more udeležiti, Državni izpitni center določi nov rok vpogleda v okviru obdobja določenega s koledarjem splošne mature. V skladu z navedenim členom je organ tožniku prvič določili nov datum vpogleda, to je 2. 8. 2010, ki se ga ni udeležil in tudi ni posredoval dokazila o prepozno dvignjenem prvem vabilu. Organ tožnika obvešča, da mu sedaj ne more več določiti novega datuma, saj je obdobje vpogledov že zaključeno. DKSM je na svoji 19. redni seji 25. 8. 2010 potrdila Koledar splošne mature, s katerim je določila, da je obdobje vpogledov od 20. 7. 2010 do 7. 8. 2010. V pritožbi zoper prvostopenjski akt je tožnik navedel, da je Državni izpitni center (DIC) dne 13. 8. 2010 po internetu pritožniku poslal dopis, ki ga pritožnik iz previdnosti šteje kot odločbo št. 0924-2/2010 z dne 12. 8. 2010, s katerim je pritožniku zavrnil vpogled v izpitno dokumentacijo splošne mature 2010. Pritožnik je namreč po tem, ko je prvič prejel obvestilo DIC-a, poskušal z DIC-em doseči dogovor o dodelitvi novega datuma za vpogled, pa mu je bilo s strani DIC-a sporočeno, da gre v spornem primeru za upravni postopek in da neposreden dogovor o novem datumu in možen, temveč bo v skladu s pravili, ki veljajo za upravni postopek obveščen o novem datumu vpogleda pismeno s priporočeno poštno pošiljko. V skladu s 3. odstavkom 87. člena ZUP bi moral vročevalec pisno sporočilo naslovniku z navedbo, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh, pustiti v poštnem nabiralniku. Obvestilo o pripeli pošiljki je naslovnik – pritožnik – tudi prejel ter v zakonitem 15-dnevnem roku pošiljko prevzel. Ob prevzemu pošiljke pa je pritožnik ugotovil, da je rok za vpogled že potekel pred dnevom, ko mu je bila pošiljka vročena. Državni izpitni center je namreč vročal priporočeno pošiljko, s katero je pritožniku določil datum vpogleda v izpitno dokumentacijo, ki naj bi se opravil prvič dne 21. 7. 2010, kar je največ 5 dni od datuma, ki je napisan na dopisu in s tem tudi največ 5 dni od dneva oddaje pošiljke na pošto, kljub temu, da ima naslovnik v skladu z določili ZUP za prevzem poštne pošiljke na voljo 15 dni od dneva, ko je bilo sporočilo puščeno v poštnem nabiralniku. Pritožnik se tako ni mogel pravočasno seznaniti z vsebino vabila, to je, da je prvi vpogled predviden za dne 21. 7. 2010. Enako velja za drugi vpogled, ki je bil predviden za dne 2. 8. 2010. Državni izpitni center je namreč vročal novo vabilo na enak način (vabilo za vpogled v izpitno dokumentacijo je bilo odposlano dne 27. 7. 2010 za vpogled, ki je bil predviden že za dne 2. 8. 2010), kljub temu, da je pritožnik na spornost takega načina vročanja opozoril že v svojem dopisu z dne 27. 7. 2010 s katerim je zahteval novo določitev datuma vpogleda. Ne glede na določila zakona bi moral DIC pritožnika na kakršenkoli način seznaniti z vsebino vabila, to je s predvidenim datumom vpogleda v izpitno dokumentacijo. Ker je DIC obveščal s priporočeno poštno pošiljko, za katera veljajo pravila vročanja po ZUP, le-teh pa na škodo pritožnika ni dosledno upošteval, je bil pritožnik nepravilno vabljen. Gre za bistveno kršitev pravil upravnega postopka, saj pritožniku ni bila dana možnost udeležbe v upravnem postopku. ZUP namreč določa, da mora biti zagotovljeno neposredno in osebno sodelovanje udeležencev v upravnem postopku, kar pa v predmetni zadevi ni bilo zagotovljeno. DIC v svoji odločbi z dne 12. 8. 2010 navaja, da je bila pošiljka prepozno dvignjena, kar pa ne drži, saj pritožniku do obeh predvidenih datumov vpogleda vabilo sploh ni bilo vročeno. Razlog, ki ga navaja upravni organ v svoji odločbi z dne 12. 8. 2010, je tudi, da je bilo obdobje vpogledov v skladu s Koledarjem splošne mature z dne 25. 8. 2010 (z upravni organ je najverjetneje mislil 25. 7. 2010) od 20. 7. 2010 do 7. 8. 2010, vendar pa je le-ta za zadevo nerelevanten. Kot opisano že v predhodnih točkah, DIC pritožniku pravočasno ni omogočil seznanitve z vsebino vabila, ki bi bila še v skladu s Koledarjem splošne mature, kar pomeni, da oseba nikakor ne more trpeti škode v nekem interno predvidenem obdobju vpogledov, ampak je skrb za pravočasno seznanitev posameznika z vsebino vabila v celoti na strani DIC. Pravilnik med drugim določa tudi varstvo pravic kandidatov, določneje – pravico kandidata, da vpogleda v izpitno dokumentacijo ter pravico, da DIC zaradi utemeljenih razlogov na strani kandidata, ki mu preprečujejo, da bi se vpogleda udeležil, na njegovo prošnjo določi nov rok vpogleda v skladu s koledarjem splošne mature. Pritožniku vpogled v rezultate mature ni bil omogočen, kar je v nasprotju s 76. členom in 77. členom Pravilnika, zaradi česar je bil pritožnik primoran vložiti pritožno zoper upravno določbo z dne 12. 8. 2010. Izpodbijana odločba o zavrnitvi vpogleda v izpitno dokumentacijo je pomanjkljiva, poleg drugih obveznih sestavin upravne odločbe le-ta ni vsebovala pravnega pouka o možnosti pritožbe. Če pa naslovni instančni organ kot datum vročitve upravne odločbe ne bi štelo 12. 8. 2010, ko se je pritožnik elektronsko seznanil z vsebino upravne odločbe, ampak šele dne 24. 8. 2010, ko je bila pritožniku upravna odločba vročena tudi s priporočeno pošiljko, pritožnik zahteva, da se pritožba z dne 19. 8. 2010 šteje tako za pritožbo zoper upravno odločbo, ki je bila vročena dne 12. 8. 2010 kot tudi zoper upravno odločbo, ki je bila vročena dne 24. 8. 2010. Z drugostopenjskim aktom je Državna komisija za splošno maturo (v nadaljevanju: DKSM) na svoji 32. redni seji, ki je potekala dne 9. 9. 2010, na podlagi določb Zakona o maturi (ZMat-UPB1, Ur. l. RS, št. 1/07) in Pravilnika o splošni maturi (Ur. l. RS, št. 29/08) pritožbo tožnika zavrnila. V obrazložitvi akta je navedeno, da DKSM ugotavlja, da postopki vpogledov in pritožb, kar vključuje tudi vročanje obvestil o vpogledu, ne potekajo po Zakonu o upravnem postopku, ampak v skladu z določili 50. člena Zakona o maturi, Pravilnika o splošni maturi, Maturitetnega koledarja in drugih aktov sprejetih na njihovi podlagi. DKSM ugotavlja, da je DIC postopke vročanja opravil v skladu z zgoraj navedenimi akti. Kandidatu je na podlagi ponovne vloge določil nov datum vpogleda, v skladu s 77. členom Pravilnika o splošni maturi, še v obdobju določenim za vpoglede v izpitno dokumentacijo. Kandidat bi pri drugem vročanju že moral poznati postopek vročanja vabil na vpogled v izpitno dokumentacijo in vedeti, da se vabilo ne vroča v skladu z Zakonom o upravnem postopku, zato bi moral biti na način vročanja še bolj pozoren. Lahko bi tudi nekoga pooblastil za dvig priporočene pošte. Maturitetni koledar, ki določa obdobje vpogledov, je bil sprejet v skladu s 30. členom Zakona o maturi že ob zaključku kandidatovega 3. letnika gimnazije. Z Maturitetnim koledarjem seznani kandidate šola, ki jih posebej opozori tudi na obdobje vpogledov v izpitno dokumentacijo.

Tožnik je vložil tožbo zaradi odprave upravne odločbe št. 0924-2/2010 z dne 12. 8. 2010. Tožeča stranka je po tem, ko je prvič prejela obvestilo DIC poskušala z le-tem doseči dogovor o dodelitvi novega datuma za vpogled, s strani DIC je prejela obvestilo, da gre v spornem primeru za upravni postopek in da neposreden dogovor o novem datumu ni možen, temveč da bo v skladu s pravili, ki veljajo za upravni postopek, obveščen o novem datumu vpogleda pismeno s priporočeno pošiljko. DIC je tožečo stranko dejansko obveščal o vpogledu s priporočeno pošiljko, vendar vsakič tako, da je datum vpogleda pretekel preden je tožeča stranka prejela priporočeno pošto o predvidenem vpogledu. Nasprotno, kot to zatrjuje Državna komisija za splošno maturo v sklepu z dne 14. 9. 2010, s katerim je odločila o pritožbi tožeče stranke zoper prvostopenjsko odločbo upravnega organa, posebna pravila vročanja niso urejena v Zakonu o maturi, kar pomeni podlago za subsidiarno uporabo določb ZUP. V skladu s 3. odstavkom 87. člena ZUP bi moral vročevalec pisno sporočilo naslovniku z navedbo, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh, in ga pustiti v poštnem nabiralniku. Smisel seznanitve z izpitno dokumentacijo je namreč v tem, da kandidati na podlagi prejete fotokopije izpitnih pol in ocenjevalnih obrazcev, preverijo, ali je opis načina izračuna izpitne ocene pravilen ter končno, ali je ocena izdelka ustrezna. V nasprotnem primeru ima kandidat v skladu s Pravilnikom o splošni maturi pravico do ugovora na oceno. V konkretnem primeru je imela namreč tožeča stranka interes za vpogled ravno zaradi domnevnega napačnega izračuna izpitne ocene pri predmetu matematika. Po podatkih, ki jih je tožeča stranka pridobila po prejemu obvestila o oceni, je namreč DIC zmotno izračunal oceno pri tem predmetu, o pravilnosti ocen in o pravilnosti izračuna ocen pri drugih premetih, pa lahko tožeča stranka samo domneva. Ne glede na to, kako so interna pravila glede izvedbe vpogledov urejena, je potrebno v skladu z Zakonom o maturi in Pravilnikom o splošni maturi ves čas zagotavljati varstvo pravic kandidatov. To pomeni, da mora DIC vpoglede v izpitno dokumentacijo organizirati tako, da bodo varovane tudi pravice kandidatov, ki so maturo opravljali. Dejstvo, da navodila za izvedbo vpogledov pripravi Državni izpitni center, izhaja iz 77. člena Pravilnika o splošni maturi. Taka izvedba bo mogoča le takrat, ko bo DIC prosilce za vpogled dejansko seznanil z datumom vpogleda, tako da lahko svoje pravice dejansko izkoristijo. Sklicuje se na 50. člen Zakona o maturi in 77. člen Pravilnika o splošni maturi.

Sodišču predlaga, da s sodbo odloči o stvari in tožeči stranki dovoli vpogled in izpitno dokumentacijo, tožeči stranki omogoči morebiten ugovor na oceno v roku, podredno pa predlaga, da sodišče upravni akt odpravi in vrne zadevo DIC v ponoven postopek. Zahteva povrnitev stroškov postopka.

V odgovoru na tožbo tožena stranka med drugim pravi, da splošna matura sodi v pristojnost Ministrstva za šolstvo in šport. Državno komisijo za splošno maturo na podlagi Zakona o maturi imenuje minister pristojen za šolstvo in ne minister pristojen za visoko šolstvo. Tožnik v predmetni tožbi napačno toži nepristojen organ oz. ministrstvo, zato tožena stranka predlaga, da naslovno sodišče predmetno tožbo zoper toženo stranko Republiko Slovenijo, Ministrstvo za visoko šolstvo znanost in tehnologijo kot nedovoljeno zavrže. Kljub temu, da ZMat daje 60 dni časa za odločitev o ugovoru na oceno, DK SM vse kandidate o rezultatih ugovora na oceno obvesti do začetka jesenskega izpitnega roka z Obvestilom, v roku 60 dni pa jim posreduje še pisni odpravek Sklepa. Navedeno kandidatom zagotavlja, da že pred jesenskim izpitnim rokom izvedo ali morajo določen maturitetni izpit opravljati ponovno ali ne. Časovni okvir, v katerem mora DIC opraviti postopek vpogleda v izpitno dokumentacijo in DK SM postopek ugovora na oceno, je tako skrčen na dober mesec (od 14. 7. 2010 do 25. 8. 2010). V spomladanskem izpitnem roku 2010 je zahtevo za vpogled vložilo 1459 kandidatov pri 3885 predmetih. Ugovor na oceno pa je vložilo 761 kandidatov pri 1092 predmetih. Obdobje vpogledov, določeno s koledarjem splošne mature, je bilo na spomladanskem izpitnem roku 2010 od 20. 7. 2010 do 7. 8. 2010. Na dan je vpogled opravilo tudi do 360 kandidatov. Navedeni terminski okvir in število kandidatov, ki zahtevajo vpogled v izpitno dokumentacijo zahtevajo tudi poseben postopek obveščanja kandidatov o dnevu in uri vpogleda v izpitno dokumentacijo. To pomeni s pisnim vabilom, poslanim s priporočeno pošto. Kandidati, ki so vložili zahtevo za vpogled, vabilo DIC pričakujejo in jo v veliki večini tudi pravočasno, to je pred datumom določenim za vpogled v izpitno dokumentacijo, dvignejo na pošti. V primeru, da kandidat vabilo dvigne po datumu, ki je določen za pogled v izpitno dokumentacijo, mu DIC določi nov datum v okviru termina, ki je določen s koledarjem splošne mature. DIC pri vročanju vabila tožniku ni kršil postopka vročanja in je tožniku, tako ko vsem ostalim kandidatom poslal vabilo s priporočeno pošto. Ker se tožnik vpogleda na prvi določen datum ni udeležil, mu je v skladu s 77. členom Pravilnika o splošni maturi, tako kot drugim kandidatom, ki se vpogleda niso udeležili iz upravičenih razlogov, določil nov datum. Pri vsem tem je potrebno še poudariti, da Državni izpitni center o postopkih vpogleda kandidate vsako leto obvešča z dopisom preko tajnikov šolskih maturitetnih komisij, preko svojih spletnih strani in z letaki na šolah. Praksa, da se vabila za vpogled pošiljajo s priporočeno pošto obstaja od začetka splošne mature. Tožnik bi zaradi svojega interesa moral biti pozoren na obvestilo o priporočeni pošiljki, če pa je bil v tem obdobju odsoten, bi za dvig pošte lahko koga pooblastil. V pripravljalni vlogi tožeča stranka pravi, da ji z odgovorom na tožbo niso bile vročene priloge tožene stranke, zaradi česar se glede njih ne more izjasniti. Pri tožeči stranki je prišlo do očitne pisne pomote pri navedbi pristojnega Ministrstva. V skladu za navedenim, tožeča stranka popravlja označbo tožene stranke, ki se sedaj pravilno glasi Republika Slovenija, Ministrstvo za šolstvo in šport, ki ga zastopa Državna komisija za splošno maturo. Državni izpitni center mora vpoglede v izpitno dokumentacijo organizirati tako, da bodo varovane pravice kandidatov. Tako pravilnik kot tudi zakon posamezniku dajeta pravico do vpogleda v izpitno dokumentacijo, pri tem pa je bistveno oziroma je predpogoj, da se ji takšen vpogled sploh omogoči, torej da se ji vabilo za vpogled vroči na zakonit način, in sicer v skladu za določili Zakona o splošnem upravnem postopku. Poudariti je potrebno tudi, da sama tožena stranka pravi, da postopek vpogleda v izpitno dokumentacijo na podlagi ZMat določata Pravilnik o splošni maturi in Koledar splošne mature, pri tem pa se uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku.

Tožena stranka skuša s povzemanjem koledarja splošne mature ter navajanjem števila vpogledov opravičevati svoje ravnanje, torej dejstvo, da ne postopa po določilih ZUP. Pravno nerelevantno za predmetni spor je dejstvo, da že vse od začetka splošne mature obstoji praksa, da se vabila za vpogled pošiljajo s priporočeno pošto. Takšne navedbe tožene stranke so popolnoma nerelevantne za predmetni spor, saj je praksa, ki jo je tekom let izoblikovala Državna izpitna komisija popolnoma v nasprotju z določili zakona, ki jo zavezuje, to pa je ZUP.

Tožeča stranka izrecno prereka trditev tožene stranke, da ji je bilo dvakrat omogočeno, da vpogleda v izpitno dokumentacijo. Ravno nasprotno, kot je navedla tožeča stranka že v tožbi, vročitev vabila za opravo procesnih dejanj (vpogleda v izpitno dokumentacijo) tožeči stranki ni bila opravljena do dneva dejanskega vpogleda v izpitno dokumentacijo, saj se je dan vpogleda iztekel še preden je tožeča stranka dvignila pošiljko. Tako tožeči stranki do obeh predvidenih datumov vpogleda vabilo sploh ni bilo vročeno. Neresnične pa so tudi navedbe tožene stranke, da bi tožnik vsaj drugič lahko pošto Državnega izpitnega centra pravočasno dvignil na pošti, saj je med tožnikom oz. njegovim pooblaščencem in Državnim izpitnim centrom glede ponovnega vpogleda potekala tudi komunikacija po telefonu. Tožeča stranka je res po tem, ko je prvič prejela obvestilo Državnega izpitnega centra poskušala preko svojega pooblaščenca, ki lahko potrdi navedeno, z Državnim izpitnim centrom doseči dogovor o dodelitvi novega datuma za vpogled, vendar pa je s strani Državnega izpitnega centra prejela odgovor, da gre v zadevi za upravni postopek in da neposredni dogovor o novem datumu ni možen, ter da bo v skladu s pravili, ki veljajo za upravni postopek pisno obveščena o novem datumu vpogleda. Tožeča stranka je že v dopisu z dne 27. 7. 2010 opozorila na spornost takšnega načina vročanja in je bila nato v skladu z obvestilom Državne izpitnega centra, da po telefonu ne more dobiti novega datuma, ker gre za upravni postopek, prepričana, da se ji bo novo vabilo vročalo v skladu z določili ZUP, zaradi česar tudi ni bilo potrebe, da bi tožeča stranka kogarkoli pooblastila. Nakar pa se je izkazalo, da jo je Državni izpitni center s takšnimi pojasnili po telefonu zgolj zavedel. Nesmiselna in za predmetni postopek nerelevantna pa so tudi zatrjevanja tožene stranke, da je pomembno, da so kandidati o rezultatu ugovora obveščeni pred začetkom jesenskega izpitnega roka. Tožena stranka v zvezi z navedenim opominja na določilo 50. člena ZMat, ki določa, da Državna komisija za splošno maturo odloči o ugovoru kandidata na način izračuna ocene na podlagi ponovnega pregleda izpitne dokumentacije v 60 dneh po prejemu vloge, kar pa posledično pomeni tudi, da se vloge rešujejo v mesecu septembru in oktobru ter se kandidatom tako ali tako onemogoči še zadnji vpis na izbrane fakultete. Pri tem pa se tožeči stranki poraja še eno hipotetično vprašanje, in sicer ali je bolje, da se kandidatu z nezakonitim postopanjem sploh ne omogoči vpogled v izpitno dokumentacijo in s tem onemogoči vpis na fakulteto? V kolikor pa bi tožena stranka že v začetku vročala kandidatom vabila po določilih ZUP, bi s tem omogočila, da bi se s pisanji seznanilo več kandidatov, ki bi tudi pravočasno pristopili k vpogledu v izpitno dokumentacijo. Predlaga zaslišanje tožnika. Tožena stranka je seznanjena s stališčem Vrhovnega sodišča, da ugovor na oceno ni upravna stvar, saj ponovna preveritev ocene pri maturitetnem predmetu ne predstavlja avtoritativen odločitve nosilca državne oblasti, pač pa gre za opravilo strokovne narave. Vendar pa tožena stranka pozablja na dejstvo, da je predmet predmetnega spora upravna odločba št. 0924-2/2010 z dne 12. 8. 2010, s katero je Državni izpitni center zavrnil vpogled v izpitno dokumentacijo splošne mature 2010 in ne odločba o ugovoru na oceno. Navedena odločba je dokončni posamični akt, saj izpolnjuje vse pogoje 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), saj je bilo s predmetno odločbo enostransko, oblastveno odločeno, da se tožeči stranki ne dovoli vpogleda v izpitno dokumentacijo, pa čeprav ji ta pravica v skladu z ZMat pripada. Gre torej za akt, ki ga je izdal javni zavod – nosilec javnega pooblastila. Citirani upravni akt pa izpolnjuje tudi materialne pogoje, saj vsebuje odločitev o materialnopravno določeni pravici, ki gre tožeči stranki v skladu z ZMat, in sicer ji je bil zavrnjen vpogled v izpitno dokumentacijo in je tako z navedenim poseženo v pravni položaj tožeče stranke, prav tako pa je upravni akt utemeljen na normi javnega prava, ki javni zavod pooblašča za enostransko, oblastno, posamično odločanje. Da gre za upravni akt, pa se očitno zaveda tudi tožena stranka, saj je ta s sklepom z dne 14. 9. 2010 odločila, da se pritožba tožnika zoper odločbo Državnega izpitnega centra št. 0924-2/2010, z dne 12. 8. 2010, kot neutemeljena zavrne. Pri tem pa je dodati, da so bile s takšnim postopanjem tožene stranke kršene človekove pravice tožeče stranke, saj ji je bilo z zavrnitvijo vpogleda v izpitno dokumentacijo onemogočena seznanitev z izpitno dokumentacijo, posledično pa tudi vložitev morebitnega ugovora na oceno, s tem pa je bilo tožeči stranki poseženo v njene temeljne človekove pravice, in sicer v pravico do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave), pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave) in pravico do izobrazbe in šolanja (57. člen Ustave). V konkretnem primeru ima tožeča stranka še vedno interes za vpogled v izpitno dokumentacijo ravno zaradi domnevnega napačnega izračuna izpitne ocene pri predmetu matematika. Kot je tožeča stranka pojasnila že v tožbi, je po podatkih, ki jih je tožeča stranka pridobila po prejemu obvestila o oceni, Državni izpitni center zmotno izračunal oceno pri predmetu matematika. Tožeča stranka ima tako še vedno interes, da vpogleda v izpitno dokumentacijo ter nadalje v skladu z zakonom zahteva pravno varstvo, in doseže pravilni izračun. Z zavrnitvijo vpogleda v izpitno dokumentacijo in zaradi napačnega izračuna, ki je po podatkih tožeče stranke v njeno škodo, to namreč tožeči stranki poslabšuje oziroma pri nekaterih fakultetah celo onemogoča vpis in sprejem v fakultetne študijske programe.

V odgovoru tožena stranka pravi, da pravica do vpogleda v izpitno dokumentacijo ni absolutna pravica kandidata. Kandidat svojo pravico do vpogleda lahko uresničuje v okviru in pod pogoji, ki jih določa Zakon o maturi, Pravilnik o splošni maturi, Koledar splošne mature ter ostali pravni akti, ki jih je v tožene stranka navedla že v svojem odgovoru na tožbo. V kolikor stranka zamudi rok za uveljavljanje določene pravice ali jo ne uveljavlja na ustaljen način velja pravna fikcija, da pravice ni želela uveljavljati. Prav tako Državni izpitni center ni kršil načela enakosti pred zakonom, saj je tožnika obravnaval na enak način in z uporabo enakih predpisov, kot ostale kandidate, ki so vložili zahtevo za vpogled v izpitno dokumentacijo.

Tožeča stranka odgovarja, da zatrjevanje tožene stranke, da v kolikor stranka zamudi rok za uveljavljanje določene pravice ali jo ne uveljavlja na ustaljen način velja pravna fikcija, da pravice ni želela uveljavljati, ne vzdrži resne pravne presoje. Prav tako pa je potrebno poudariti, da takšna pravna fikcija sploh ne obstoji. Nezakonito ravnanje tožene stranke pa ne sme biti v škodo tožeče stranke, zato zgolj pavšalno sklicevanje tožene stranke, da v kolikor bi Državni izpitni center tožniku omogočil vpogled v izpitno dokumentacijo, bi bilo to diskriminatorno do ostalih kandidatov, ki so vpogled opravili v skladu z zakonom in podzakonskimi akti, ne pride v poštev.

V nobenem od določil ZMat tako ni podlage, da bi Pravilnik o splošni maturi v nasprotju ali pa brez podlage v zakonu ožil pravice kandidatov oziroma Državni komisiji dajal pooblastila, da v skladu s šolskim koledarjem določi obdobje vpogledov v izpitno dokumentacijo oziroma omejeval obdobje vpogledov v izpitno dokumentacijo ter s tem zakonske pravice kandidatov. Podzakonski akt sme zakonsko normo razčleniti le do te mere, da s tem sam ne opredeljuje pravic in obveznosti in da zlasti z zakonom urejenih pravic in obveznosti ne zožuje. Strmeti mora za tem, da zakonsko normo razčleni le toliko, da bo dosežen njen cilj. Določila Pravilnik o splošni maturi (28. člen, 76. člen in 77. člen) pa določila 50. člena oziroma 45. člena ZMat niso razčlenila, temveč so samostojno določila, da Državna komisija v skladu s šolskim koledarjem določi obdobje vpogledov v izpitno dokumentacijo in tako izničila določilo 50. člena ZMat, ki daje kandidatu pravico do vpogleda v izpitno dokumentacijo. 30. člen ZMat, ki obravnava maturitetni koledar namreč jasno določa, da datume pisnih izpitov in obdobje izpitov oziroma izpitnih nastopov v posameznem izpitnem roku določita Državna komisija za splošno maturo in Državna komisija za poklicno maturo v rokih določenih s šolskim koledarjem, ne določa pa, da lahko Državna komisija za splošno maturo določa ali omejuje tudi roke vpogleda v izpitno dokumentacijo. Prav tako pa tudi 45. člen ZMat opredeljuje, da minister določi zgolj postopek vpogleda v izpitno dokumentacijo, nikakor pa nikogar ne pooblašča ali mu podeljuje pravice, da omejuje pravico kandidatov do vpogleda v izpitno dokumentacijo. Glede na to, da je podzakonski predpis v nasprotju z zakonom, torej z ZMat, je sodišče v skladu s 125. členom Ustave in 3. členom Zakona o sodiščih dolžno upoštevati, da je sodnik vezan na ustavo in zakon, tako, da določila podzakonskega akta, ki je v nasprotju z zakonom, ne sme uporabiti.

Tožena stranka poudarja, da v zvezi z vročanjem pošiljk glede vpogleda v izpitne pole ni zavezana vročati po Zakonu o splošnem upravnem postopku in da pri vročanju tožeči stranki ni ravnala nezakonito. Tožena stranka ne more presojati ali so sprejeti in veljavni podzakonski akti nezakoniti, temveč je za to pristojno upravno oz. ustavno sodišče, ki pa podzakonskih aktov ni določilo za nezakonite. Glede na navedeno tožena stranka ni ravnala nezakonito, če je v zvezi z vpogledom kandidatov v izpitno gradivo postopala tudi po določbah podzakonskih aktov.

Tožeča stranka odgovarja, da sta bili tožniku vabili za opravo procesnih dejanj (vpogled v izpitno dokumentacijo) vročeni po dnevu dejanskega vpogleda v izpitno dokumentacijo, iz česar jasno izhaja, da tožeča stranka ni bila seznanjena z roki za vpogled niti zaradi nezakonitega postopanja tožene stranke ni mogla biti z njimi seznanjena.

Obrazložitev k prvi točki izreka: Tožba je utemeljena.

Določilo 1. odstavka 50. člena ZMat pravi, da kandidat lahko v treh dneh po objavi rezultatov zahteva, da mu DIC omogoči vpogled v izpitno dokumentacijo in način izračuna izpitne ocene. Ta določba ne glede na procesne pravice, ki jih ima kandidat po tem, ko vpogleda v izpitno dokumentacijo, pomeni zakonsko pravico, ki je sodno iztožljiva v upravnem sporu. Kajti po ustaljeni upravno-sodni praksi stranka nima upravnega spora zoper ugovor na oceno iz maturitetnih predmetov, ker maturitetna ocena ni upravna stvar, ampak gre za opravilo strokovne narave, kolikor stranka ne uveljavlja protiustavnega oziroma nezakonitega posega v človekove pravice (sodbe Vrhovnega sodišča v zadevah I Up 613/2008 z dne 5. 11. 2009, I Up 1240/2006 z dne 14. 1. 2009, I up 173/2004 z dne 6. 2. 2008, I Up 1449/2002 z dne 9. 3. 2005, I Up 1240/2006 z dne 14. 1. 2009, sodba Upravnega sodišča v zadevi U 1969/2005 z dne 9. 3. 2006). V predmetni zadevi pa izpodbijani akt ni odločitev o ugovoru zoper maturitetno oceno, ampak odločitev o zavrnitvi vpogleda v izpitno dokumentacijo, ki jo je zakonodajalec opredelil kot zakonsko pravico, četudi ni (v smislu drugega stavka 1. odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu , ZUS-1, uradni list RS, št. 105/2006, 62/2010).ZUS-1) izrecno določil, da ima zoper zavrnitev vpogleda v dokumentacijo stranka možnost sprožiti upravni spor. Vendar je izpodbijana odločitev posamični akt, čeprav prvostopenjski akt nima vseh potrebnih obličnosti, a je po vsebini oblastveni akt, ki ga je kot takega obravnaval tudi drugostopenjski organ v pritožbenem postopku, je javnopravni akt, ker ga je izdal organ, ustanovljen z zakonom, ki ima javna pooblastila in izdan je v okviru izvrševanja upravne funkcije, posega pa v pravico tožnika do seznanitve z izpitno dokumentacijo, ki jo je uzakonil zakonodajalec. Ta zakonska pravica je nujen pogoj, da stranka uveljavlja naslednjo zakonsko pravico, to je pravico do ugovora na izračun ocene ali na oceno, o katerem mora po zakonu odločiti Državna komisija za splošno maturo. Upravni spor je torej v predmetni zadevi dovoljen na podlagi 2. odstavka 2. člena ZUS-1. Nima pa stranka dostopa do sodnega varstva zoper odločitev o ugovoru, če izpodbija zgolj oceno, ki je po ustaljeni upravno-sodni praksi strokovno opravilo, in če ne uveljavlja kršitve človekovih pravic, kot je na primer prepoved diskriminacije. Na tej podlagi je sodišče sprejelo predmetno tožbo v obravnavo.

ZMat izrecno ne določa, da se v zvezi z določilom 1. in 2. odstavka 50. člena ZMat uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), vendar ker gre v obravnavani zadevi za akt v smislu 2. odstavka 2. člena ZUS-1, se glede vročanja obvestil v zvezi z 1. in 2. odstavkom 50. člena ZMat smiselno uporablja ZUP na podlagi 4. člena ZUP. To pa pomeni, da je glede obveščanja strank oziroma vročanja obvestil treba upoštevati kratke roke, ki jih je zakonodajalec postavil za vložitev zahteve za vpogled (v 3 dneh po objavi rezultatov), za vložitev ugovora zoper oceno (naslednji dan po vpogledu), za odločitev Komisije za splošno maturo o ugovoru kandidata (v 60 dneh po prejemu vloge). To pa pomeni, če se kandidat in pristojni organ nista na zanesljiv, četudi na neformalen (a dokumentiran) način, dogovorila, kdaj bo opravljen vpogled v dokumentacijo in je namesto tega organ kandidatu poslal obvestilo s priporočeno pošiljko, potem se upoštevajo pravila vročanja po ZUP. To se je v konkretnem primeru zgodilo, kar med strankama tudi ni sporno. Za presojo v tej zadevi je bistveno tudi, da drugostopenjski organ v odločbi ni zanikal pritožbene navedbe, da je organ tožniku sporočil, da gre v tem primeru za upravni postopek in da neposreden dogovor o novem datumu ni možen, in da bo v skladu s pravili, ki veljajo za upravni postopek obveščen o novem datumu vpogleda pismeno s priporočeno poštno pošiljko. Pravilnik o splošni maturi (Pravilnik, Uradni list RS, št. 29/2008, 40/2011) za presojo zakonitosti izpodbijanega akta ni relevanten, razen v naslednjem smislu: ZMat ureja procesne pravice kandidatov v VI. Poglavju pod naslovom: »varstvo pravic kandidatov«. Vendar pa v tem poglavju, kar vključuje tudi določilo 50. člena Zmat, ni zakonskega pooblastila, da minister s podzakonskim predpisom ureja procesne pravice kandidatov, pri čemer morajo biti bistveni procesni vidiki pravnega varstva pravic ali obveznosti strank v vsakem primeru urejeni v zakonu in ne v podzakonskem predpisu (87. člen Ustave in 1. odstavek 3. člena ZUP). Zakonsko pooblastilo za izdajo podzakonskega predpisa ni v poglavju VI., ampak v poglavju V., ki ureja »opravljanje mature«, in sicer v določilu 45. člena ZMat. To določilo med drugim pravi, da postopek vpogleda kandidata v izpitno dokumentacijo in ugovora na oceno, določi minister. Določitev postopka vpogleda kandidata v izpitno dokumentacijo in ugovora na oceno zaradi določil 87. člena Ustave in 1. odstavka 3. člena ZUP ne more zajemati bistvenih procesnih vidikov pravnega varstva pravic ali obveznosti kandidatov, ampak zgolj določena tehnična ali administrativna procesna opravila. To pa pomeni, da določba 1. odstavka 28. člena Pravilnika, ki med drugim pravi, da državna komisija v sladu s šolskim koledarjem določi obdobje vpogledov v izpitno dokumentacijo, ne more imeti nobenega vpliva na presojo zakonitosti izpodbijanega akta, saj gre za bistveni del procesnega varstva pravice kandidata, ki ne more biti določena s podzakonskim aktom. Enako velja za določanje vpogleda v izpitno dokumentacijo v določilih 76. in 77. člena Pravilnika. Glede navedenih določil 1. odstavka 28. člena, 76. in 77. člena Pravilnika je torej sodišče uporabilo institut exceptio illegalis, saj je sodišče v skladu z določbo 125. člena Ustave vezano samo na ustavo in zakon, če podzakonski predpis ni v skladu z načelom legalitete (3. odstavek 153. člena Ustave).

To zadošča za presojo, da je tožena stranka ravnala nezakonito, ko tožniku z neustrezno določitvijo datuma za vpogled dejansko ni omogočila vpogleda v dokumentacijo. Med strankama namreč okoliščina, da je termin za vpogled obakrat nastopil preden je tožnik prejel obvestilo tožeče stranke v skladu z ZUP, ni sporna.

Na tej podlagi je sodišče tožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (3. in 4. točka 1. odstavka 64. člena ZUS-1). V ponovnem postopku je tožena stranka vezana na pravno mnenje sodišča, ki se nanaša na vodenje postopka in materialno pravo (4. odstavek 64. člena ZUS-1).

Obrazložitev k drugi točki izreka: Določilo 3. odstavka 25. člena ZUS-1 določa, da sodišče, kadar ugodi tožbi in upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda minister za pravosodje, prisojeni znesek pa plača toženec. Po določilu 2. odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik, Ur. l. RS št. 24/2007), se tožniku, če je bila zadeva rešena na seji in je tožnik v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 350 EUR. Po določilu zadnjega stavka določila 3. odstavka 25. člena ZUS-1 prisojeni znesek plača toženec. Tožena stranka je dolžna plačati navedeni znesek tožeči stranki, povečan za 20% DDV, kar skupaj znese 420 EUR. Ta znesek mora tožena stranka plačati tožniku v 15 dneh od prejema sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonitimi zamudnimi obrestmi.