Jedro

Upravičenci za vračilo podržavljenih podjetij oziroma kapitala so po določbi 13. člena ZDen le prejšnji lastniki delnic oziroma deležev podržavljenega premoženja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1479/99-7 z dne 16.5.2001.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 12.7.1999. Z navedeno odločbo je bila na pritožbo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov odpravljena odločba Upravne enote L., Izpostava Š. z dne 30.12.1997 in hkrati zavrnjena zahteva tožeče stranke za denacionalizacijo zemljišča parc. št. 478/1 (po podržavljenju preštevilčena v parc. št. 1589/1) k.o. S.Š. v izmeri 129.680 m2. Po mnenju tožene stranke je upravni organ prve stopnje zmotno ugotovil upravičenost oziroma pravno nasledstvo tožeče stranke. P.U. d.d., L. je pravni naslednik P.U., ki je bila 11.10.1947 vpisana v register državnih gospodarskih podjetij pri Ministrstvu za finance LRS, nikakor pa ni pravni naslednik bivše delniške družbe, ki je bila 24.1.1948 izbrisana iz trgovinskega registra Okrožnega sodišča v Ljubljani. Pravna kontinuiteta je bila pretrgana s podržavljenjem bivše delniške družbe, ko je premoženje prešlo iz zasebne v državno lastnino in s tem, ko je bila zaradi ustanovitve državnega podjetja izbrisana delniška družba iz registra. Z izrazom podržavljeno premoženje je mišljeno zasebno premoženje, ne pa morebiti državno, družbeno ali zadružno premoženje. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da je v obravnavani zadevi ključno vprašanje ali je tožeča stranka pravna naslednica Delniške družbe P.U. v L., ki je bila nacionalizirana na podlagi Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij (Uradni list FLRJ, št. 98/46), v zvezi z ukazom Prezidija Ljudske Skupščine LRS, kar je bilo ugotovljeno z odločbo Izvršnega sveta LS LRS iz leta 1953, v katere premoženju je bilo med drugim tudi sporno zemljišče parc. št. 478/1 k.o. S.Š. Po določbi 9.a člena ZDen je pravna oseba, ki ji je bilo premoženje podržavljeno na način iz 3., 4. in 5. člena ZDen denacionalizacijski upravičenec, če je vlogo za denacionalizacijo vložila do 13.5.1995, če je imela v času podržavljenja sedež na ozemlju Republike Slovenije in je ona ali njen pravni naslednik ob uveljavitvi ZDen to je bilo 7.12.1991, deloval na območju Republike Slovenije. Ob izpolnjevanju navedenih pogojev je lahko upravičenka do denacionalizacije tudi pravna oseba. Po oceni sodišče prve stopnje pa je, glede na podatke v predloženih upravnih spisih, v tej zadevi zmotna trditev tožeče stranke, da je pravna naslednica bivše Delniške družbe P.U. v L. Podatki v spisih (tudi iz zemljiške knjige za vl. št. 82 k.o. S.Š.) namreč kažejo, da je bila med drugim tudi sporna nepremičnina, podržavljena zasebni gospodarski družbi, ne pa tožnici oziroma njeni pravni prednici, ki je bila najprej državno in kasneje podjetje v družbeni lasti. Prav s podržavljenjem premoženja Delniške družbe P.U. iz L. in z njenim izbrisom iz registra v januarju 1948 je bila pretrgana pravna kontinuiteta med prejšnjo gospodarsko družbo in tožečo stranko oziroma njeno pravno prednico. Tožeče stranke prav tako ni šteti za pravno naslednico prejšnje lastnice podržavljenega premoženja zgolj iz razloga, ker je na novo ustanovljeno državno podjetje, katerega pravna naslednica je tudi tožnica, nadaljevalo dejavnost podržavljenega podjetja. Za odločanje v tej zadevi so prav tako nepomembne okoliščine, ki jih zatrjuje tožeča stranka, da se je dejavnost novega podržavljenega podjetja izvajala na isti lokaciji, z istimi sredstvi in premoženjem ter z istimi pravicami in obveznostmi, celo novo podjetje so vodili isti vodilni delavci. Tako stališče izhaja tudi že iz obstoječe sodne prakse, pa tudi iz odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-225/96, Uradni list RS, št. 13/98. Zato soglaša z ugotovitvijo tožene stranke, da med tožečo stranko in med zasebnim podjetjem, ki je bilo podržavljeno, ni nepretrgane pravne kontinuitete, zato tožeče stranke tudi ni šteti za denacionalizacijsko upravičenko.

Tožeča stranka izpodbija sodbo zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in v posledici nepravilnega sklepa o dejanskem stanju ter predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijano sodbo in vrne zadevo v novo sojenje. Navaja, da je za rešitev sporne zadeve, to je vprašanja pravnega nasledstva potrebno analizirati okoliščine, ki določajo na podlagi predpisov status neke družbe oziroma njeno preoblikovanje. Okoliščine, ki konkretizirajo status neke gospodarske družbe, se v primeru delniške družbe P.U. d.d. L., ob izbrisu iz trgovinskega registra Okrožnega sodišča v Ljubljani niso nič spremenile. Poleg tega je v samem izbrisu, ki je bil objavljen v Službenem listu št. 7/96 z dne 10.2.1948 določeno, da se je dne 24.1.1948 izbrisala iz registra delniška družba P.U. zaradi vpisa v register državnih gospodarskih podjetij pri Ministrstvu za finance LRS. Torej je šlo le za izbris družbe iz registra, v katerem so bile vpisane le zasebne družbe, v register državnih podjetij. Nadalje je iz odločbe Izvršnega sveta Ljudske skupščine Ljudske Republike Slovenije z dne 27.8.1953 razvidno, da je prešlo v sklep splošnega ljudskega premoženja podjetje P.U. v L. z nepremičninami, med ostalimi tudi parcelna št. 478/1 - gozd ter da se predlaga pri pristojnem zemljiškoknjižnem sodišču vknjižba lastninske pravice za navedeno nepremičnino v korist splošnega ljudskega premoženja pod upravo podjetja P.U. L. Torej je pravica uporabe na splošnem ljudskem premoženju pridobil prejšnji lastnik oziroma njegov pravni naslednik. Sodišče prve stopnje ni odgovorilo na pritožbene navedbe oziroma je zgolj sklepalo, da je z izbrisom Delniške družbe P.U. iz registra bila pretrgana kontinuiteta med prejšnjo gospodarsko družbo in tožečo stranko. Po takšni logiki se je enako zgodilo tudi leta 1974, ko je s sklepom z dne 13.5.1974 bilo izbrisano podjetje P.U. L. zaradi vpisa konstituiranja v novi sodni register. Poleg navedenega je načelnik oddelka za statistiko in evidenco v potrdilu z dne 15.1.1948 izrecno ugotovil, da je bilo gospodarsko podjetje P.U. L., vpisano dne 10.11.1947 v register državnih gospodarskih podjetij pri Ministrstvu za finance LRS ter da se daje to potrdilo zaradi izvedbe izbrisa dosedanjega vpisa navedenega podjetja v trgovinskem registru Okrožnega ljudskega sodišča v smislu 23. člena Pravilnika o registraciji državnih gospodarskih podjetij.

Tožena stranka in Državno pravobranilstvo RS kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Podlaga za odločanje v obravnavani zadevi je določba 9.a člena ZDen, na katero se sodišče prve stopnje utemeljeno sklicuje. Iz navedene določbe izhaja, da je pravna oseba, ki ji je bilo premoženje podržavljeno na način iz 3., 4. in 5. člena ZDen, denacionalizacijski upravičenec pod pogojem, da je ona ali njen pravni naslednik ob uveljavitvi ZDen, to je dne 7.12.1991 delovala na območju Republike Slovenije. Iz odločbe Ustavnega sodišča št. U-I 225/96, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje izhaja, da se lastnost pravne osebe določa z njeno statusno opredelitvijo. Ne glede na to, da je premoženje pravno konstitutivni element oblikovanja pravne osebe, ni mogoče trditi, da gre za pravno nasledstvo pravnih oseb že zato, ker so naslednice istega premoženja. Zato zatrjevanje tožeče stranke v pritožbi, da je naslednica premoženja Delniške družbe P.U. v L., ne more vplivati na odločitev o stvari.

Iz navedene odločbe Ustavnega sodišča izhaja, da tudi če gre za ustanovitev pravne osebe na isti lokaciji, z istim premoženjem in celo z istim imenom, to še ne pomeni, da gre za pravno nasledstvo v statusnem smislu. Po navedeni odločbi je pravna oseba lahko upravičenka po ZDen, če med drugim izpolnjuje tudi pogoj pravne kontinuitete s pravno osebo, ki ji je bilo premoženje podržavljeno. Tega pogoja pa tožeča stranka, tudi po presoji pritožbenega sodišča, ne izpolnjuje. Sodišče prve stopnje in tožena stranka namreč ugotavljata, da je Delniška družba P.U. v L. kot pravna oseba v zasebni lasti prenehala delovati in da je prišlo do spremembe te pravne osebe v državno gospodarsko podjetje P.U. L., njeno premoženje pa je prešlo v splošno ljudsko premoženje. Ta ugotovitev izhaja iz podatkov v predloženih upravnih spisih in ni sporna. S tem, da je prišlo do spremembe prejšnje pravne osebe v zasebni lasti v državno podjetje P.U. L., pa je bila pravna kontinuiteta pretrgana. Zato P.U. L. ni pravni naslednik te pravne osebe in zato ne more biti njen pravni naslednik tudi tožeča stranka, ne glede na to, da je P.U. L. nadaljevala z isto dejavnostjo in z istim premoženjem ter istimi pravicami in obveznostmi. Upravičenci za vračilo podržavljenih podjetij oziroma kapitala so po določbi 13. člena ZDen le prejšnji lastniki delnic oziroma deležev podržavljenega premoženja. Da bi bila tožeča stranka prejšnji lastnik delnic oziroma deležev premoženja delniške družbe Pivovarne Union, pa tožeča stranka niti ne zatrjuje.

Glede na navedeno uveljavljani tožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.