Jedro

Po določbi 51. člena ZUstS je treba ustavno pritožbo vložiti na Ustavno sodišče v roku 60 dni od prejema odločbe, s katero je bil pred rednimi sodišči postopek končan. Drugačnega dejanskega stanja, torej da ni zamudil prekluzivnega roka za vložitev ustavne pritožbe, tožnik v tožbi niti ne izkazuje. Zato je pravilna odločitev tožene stranke, da prošnja za dodelitev BPP za vložitev ustavne pritožbe v konkretnem primeru nima verjetnega izgleda za uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se prošnjo za brezplačno pravno pomoč prosilca A.A. pri sestavi ustavne pritožbe v zvezi z zadevo Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. In 229/2010, kot neutemeljena zavrne. Tožena stranka navaja določbo 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki ni izpolnjen. Tožena stranka je po pregledu listin v spisu Bpp 1676/2013 ugotovila, da je v konkretnem primeru Okrajno sodišče v Celju s sklepom z dne 23. 8. 2010, opr. št. In 229/2010, dovolilo izvršbo upnika RS, Ministrstvo za obrambo zoper prosilca, zaradi izpraznitve in izročitve stanovanja na naslovu B. na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. P 559/2006 z dne 28. 3. 2008, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju, opr. št. Cp 583/2008 z dne 11. 9. 2008 in sodbo Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. P 505/2008 z dne 17. 3. 2009 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju, opr. št. Cp 657/2009 z dne 9. 7. 2009. 2. Prosilec je zoper navedeni sklep o izvršbi dne 16. 9. 2010 vložil ugovor. Izvršilno sodišče je ugovor prosilca štelo za umaknjen, saj prosilec ni plačal sodne takse (l. št. 46 spisa Bpp 1676/2013). Zoper navedeni sklep se je prosilec pritožil, Višje sodišča je dne 10. 1. 2013 sklenilo, da se pritožba prosilca zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje. Prosilec je v nadaljevanju postopka dne 7. 5. 2013 vložil tudi ugovor po izteku roka zoper celotni sklep o izvršbi In 229/2010 z dne 23. 8. 2010. Tožena stranka je dne 8. 4. 2014 opravila poizvedbe na vpisniku Okrajnega sodišča v Celju, v zvezi s stanjem zadeve In 229/2010 in dobila podatek, da o ugovoru prosilca do danes še ni bilo odločeno.

3. Po določbi 51. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZustS) se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. V skladu z 52. členom ZustS se vloži v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba.

4. Tožena stranka je ugotovila, da je vložitev ustavne pritožbe zoper sklep Višjega sodišča z dne 10. 1. 2013, s katerim je sodišče sklenilo, da se pritožba prosilca zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje, nerazumna saj je prepozna. Od vročitve sklepa II. stopenjskega sodišča prosilcu je poteklo namreč več kot 60 dni.

5. Glede vložitve ustavne pritožbe v zvezi z ugovorom prosilca po izteku roka pa tožena stranka ugotavlja, da o ugovoru prosilca po izteku roka, v zadevi Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. In 229/2010, še ni bilo odločeno, zato je ustavna pritožba zoper predmetni akt preuranjena, tako tudi dodelitev brezplačne pravne pomoči prosilcu ni utemeljena.

6. Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je v zadevi In 229/2010 podal 16. 9. 2010 ugovor, v katerem je navedel svoje socialne okoliščine in zadržke o pravilni rabi imena. Gre za dve zmotni odločitvi vseh kasnejših sodišč. Prepričan, da se pravočasno odziva na vsa sodna pisanja in ves čas dokazuje sodno zmoto v danem primeru. Ne vem, če je od česa preteklo 60 dni. Če je kakšen rok zamudil potem meni, da je za to odgovoren urad strokovne službe za BPP v Celju. Želi se pritožiti zoper odločitev sodnice C.C. v izvršilnem postopku, ker ni upoštevala ugovora zoper plačila sodne takse. Ne razume zakaj je bila ustavna pritožba preuranjena, saj je odločitev o zavrnitvi ugovora že zdavnaj padla. Iz vloge je razbrati, da gre za vlogo za dodelitev odvetnika za vložitev kakršnega koli drugega izrednega pravnega sredstva, s katerim bi dokazoval zmotno odločitev tukajšnjih sodišč v dani zadevi. Bil opozorjen, da lahko vloži vlogo za oprostitev, napačno navaja njegovega imena, vse to bi rad prerekal pred katerimkoli sodiščem. Izpodbijana odločba je tako zmotna in jo je treba odpraviti. Gre za zmotni izvršilni postopek, ki ne upošteva ugovornih navedb z dne 16. 9. 2014. Tožnik predlaga, da se odločba odpravi in se mu brezplačna pravna pomoč dodeli.

7. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Po presoji sodišča, je tožena stranka na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja uporabila pravilne materialne predpise, zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja: Kot izhaja iz dopolnitve zahtevka za vložitev brezplačne pravne pomoči z dne 7. 4. 2014, tožnik želi z vloženo ustavno pritožbo, za katero vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpodbijati celotni postopek Okrajnega sodišča v Celju v izvršilni zadevi In 229/2010, kot tudi odločitev višjega sodišča v tem izvršilnem postopku. Glede na navedeni zahtevek, je tožena stranka pravilno ugotovila, da je že višje sodišče dne 10. 1. 2013 potrdilo izvršilni sklep prvostopenjskega sodišča. Po določbi 51. člena ZUstS, je treba ustavno pritožbo vložiti na Ustavno sodišče v roku 60 dni od prejema odločbe, s katero je bil pred rednimi sodišči postopek končan. Drugačnega dejanskega stanja, da ni zamudil prekluzivnega roka za vložitev ustavne pritožbe, tožnik v tožbi niti ne izkazuje. Pravilna je tudi odločitev tožene stranke, da vložitev ustavne pritožbe zoper sklep o izvršbi In 229/2010 z dne 23. 8. 2010, ni vsebinsko razumna, glede na podatek, pridobljen na vpisniku Okrajnega sodišča v Celju, da o ugovoru tožnika kot prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 7. 5. 2013, do sedaj še ni bilo odločeno. Ustavna pritožba zoper predmetni akt bi bila preuranjena, zato tudi dodelitev brezplačne pravne pomoči prosilcu ni utemeljena.

10. Ker je bil postopek pred izdajo upravnega akta pravilen in je izpodbijana odločba na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1.