Jedro

Trditve o tem, kaj je za postopek potrebno in kaj ni potrebno, ne morejo biti razlog za odrekanje nagrade izvedencu za delo, ki mu ga je sodišče naložilo in ga je ta v skladu s sklepom o postavitvi izvršil. Vprašanje primernosti postavitve izvedenca s stroškovnega vidika ne more biti razlog za to, da se izvedencu, ki ga je sodišče postavilo, nagrada ne bi priznala.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (1. točka izreka) spremeni tako, da se izvedencu J. D. priznajo stroški in nagrada v višini 634,68 EUR in 20 % DDV, skupaj 761,61 EUR (namesto 990,72 EUR), v preostalem pa se pritožba zavrne in se v nespremenjenem, a izpodbijanem delu sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje med drugim priznalo izvedencu J. D. nagrado in stroške v skupni višini 990,72 EUR.

Zoper tak sklep se pritožuje prvi predlagatelj. Pojasnjuje, da je potem, ko je plačal 900,00 EUR predujma za stroške izvedenca geodetske stroke, utemeljeno pričakoval, da si bo sodišče skupaj z izvedencem ogledalo stanje v naravi. Sodišče prve stopnje pa ni ravnalo v skladu s svojimi sklepi (da si bo v prisotnosti izvedenca ogledalo stanje v naravi) in v skladu s 134. in 135. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP (1)), ampak je postavilo izvedenca mag. J. D. in zoper tak sklep se predlagatelj ni imel možnosti pritožiti, čeprav je bil povsem v nasprotju s sklepi na narokih.

Sodišče ni opravilo naroka na kraju samem, izvedenec pa je 13.8.2009 podal izvedensko mnenje ter račun za 990,72 EUR. Po prepričanju predlagatelja bi sodišče moralo v okviru že plačanega predujma v znesku 900,00 EUR opraviti narok na kraju samem. Tako sodišče kot izvedenec sta se postopka lotila v nasprotju z določili ZNP in v nasprotju z načelom ekonomičnosti. Tak način stranki nalaga plačilo nepotrebnih stroškov. Izvedenec je le zbral podatke, ki jih lahko dobi vsak. V skladu s sklepi sodišča na glavnih obravnavah 10.2. in 7.4. je predlagatelj predujem plačal zato, da bo izvedenec sodeloval na naroku na kraju samem. Izvedensko mnenje z dne 13.8.2009 je nepotrebno, vse, kar je izvedenec naredil, so priprave na narok na kraju samem. Stroški so previsoki in nepotrebni. Sestavni del mnenja bi moral biti poleg skice tudi elaborat izmer, mnenje pa ne vsebuje drugega kot pridobitev geodetskih podatkov. Pritožnik še navaja, da bi bil izvedenec z območja G. stroškovno bolj primeren.

Predlagatelj predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, oceni pa naj tudi primernost sklepa pod 3. točko, zoper katerega sodišče prve stopnje meni, da pritožba ni dovoljena.

Pritožba je delno utemeljena.

S sklepom N 14/2008-39 z dne 23.6.2009 je sodišče prve stopnje določilo izvedenca mag. J. D. in mu naložilo, da pregleda spis, pridobi in pregleda dokumentacijo pri GURS, po lastni presoji opravi ogled na kraju samem in ugotovi, ali so se katastrske meje med navedenimi parcelami od uvedbe katastra do danes spreminjale ter morebitne spremembe grafično prikaže, naj ugotovi, ali je bila katera od meja v katastrskem postopku urejena kot dokončna in kdaj, prikaže potek današnje katastrske meje oziroma najverjetnejše katastrske meje in pojasni natančnost katastrskih podatkov.

Izvedenec je v mnenju, ki ga je sodišču posredoval 20.8.2009, izvršil naloženo. Pritožnik niti ne trdi, da izvedenec ne bi naredil tistega, kar mu je sodišče prve stopnje naložilo, ampak navaja, da to ni bilo potrebno. Vendar trditve o tem, kaj je za postopek potrebno in kaj ni potrebno, ne morejo biti razlog za odrekanje nagrade izvedencu za delo, ki mu ga je sodišče naložilo in ga je ta v skladu s sklepom o postavitvi izvršil. Z izdajo sklepa o postavitvi izvedenca in v obsegu le-tega namreč izvedenec pridobi pravice in dolžnosti, ki jih ima kot izvedenec v postopku. Odločitev sodišča prve stopnje, da se izvedencu za opravljeno delo prizna nagrada, je torej pravilna.

Pritožnik izpodbija tudi višino stroškov, ko pravi, da so previsoki in nepotrebni. Sodišče se je pri odmeri stroškov sklicevalo na izvedenčev račun (list. št. 78 v spisu), ki pa ga ni ocenilo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izvedenec priglasil 138,00 EUR za zbiranje dodatne dokumentacije. Po 46. členu Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju Pravilnik (2)) pripada izvedencu tak znesek za zbiranje zelo obsežne dodatne dokumentacije (od 50 do 100 strani). Izvedensko mnenje v tej zadevi obsega 4 strani, priloge pa 13 strani. Iz mnenja in izvedenčevega računa ni razvidno, da bi izvedenec zbral oz. proučil več dodatne dokumentacije, zato mu pripada le 46 EUR za zbiranje manj obsežne dodatne dokumentacije po 1. točki 1. odstavka 46. člena Pravilnika.

Poleg tega je izvedenec priglasil 80,00 EUR za sodelovanje na naroku. Ker narok v tej zadevi (še) ni bil opravljen, mu nagrada zanj (še) ne pripada.

V preostalem delu je nagrada odmerjena v skladu s Pravilnikom. Izvedencu torej pripada nagrada v višini 551,90 EUR, povišana za 15 % (82,78 EUR) materialnih stroškov in 20 % DDV. Višje sodišče je v tem delu pritožbi ugodilo in odmerjeno nagrado znižalo na 761,61 EUR. Ker je odmerjena nagrada zdaj nižja od zneska predujma, ki ga je pritožnik že založil, je postala brezpredmetna zahteva sodišča prve stopnje v prvem delu 3. točke izreka sklepa (da morata nasprotna udeleženca plačati 90,72 EUR manjkajočega predujma).

Vprašanje primernosti postavitve izvedenca s stroškovnega vidika ne more biti razlog za to, da se izvedencu, ki ga je sodišče postavilo, nagrada ne bi priznala (kar pomeni, da na pravilnost izpodbijanega sklepa ne more vplivati). A tudi v nepravdnem postopku se subsidiarno uporablja določba 11. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP (3)), po kateri si mora sodišče prizadevati, da se postopek opravi brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. Tako pritožbeno sodišče opozarja, da je Dobovec (kjer je sedež postavljenega izvedenca) od Radovljice oddaljen kar 112 km in da obstajajo tudi izvedenci, ki imajo sedež bistveno bližje sedežu sodišča (npr. v Šentvidu pri Ljubljani, v Škofji Loki, v Kranju, v Mojstrani in v le 16 km oddaljeni Blejski Dobravi), katerih postavitev bi bila z vidika ekonomičnosti prevoznih stroškov nedvomno primernejša. Po drugi strani pa potni stroški predstavljajo manj kot 10 % stroškov izvedenčevega dela. Pritožbeno sodišče zato opozarja, da naj sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka ravna po določbi 2. odstavka 244. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in upoštevaje to, da je izvedenec J. D. določeno delo že opravil (in ne bo več stroškov s študijem spisa ter zadeve), po (lahko tudi pisnem) posvetu z udeleženci postopka odloči o tem, kdo bo izvedenec, ki bo dokončal izvedensko delo oz. sodeloval na naroku.

Ne glede na vse tudi iz pritožbenih navedb izhaja, da stanje stvari ni takšno, da bi bilo mogoče o sporni meji odločiti brez oprave naroka na kraju samem in brez dokončanja izvedenskega dela. Glede na to je pravilno ravnanje sodišče prve stopnje, ki je tožniku naložilo založitev dodatnega predujma za stroške izvedenca, po drugi strani pa je, kot pritožba povsem utemeljeno opozarja, odgovornost sodišča v tem, da skrbi za ekonomičnost postopka in postopek izvede brez nepotrebnih procesnih dejanj.

(1) Ur. l. SRS, št. 30/86. (2) Ur. l. RS, št. 7/2002 s sprem. in dop.

(3) Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008.