Jedro

Zaradi pomanjkanja razlogov o zavrnitvi zahteve za povrnitev stroškov izvršitelja za pripravo obračuna zamudnih obresti in sestavo stroškovnika izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, kar pritožba pravilno izpostavlja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se upniku ne priznajo nadaljnji izvršilni stroški, priglašeni v vlogi z dne 19. 4. 2022. 2. Zoper takšen sklep se pravočasno pritožuje upnik in uvodoma uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in predlogu za priznanje nadaljnjih izvršilnih stroškov v celoti ugodi ter dolžniku v plačilo naloži upnikove stroške pritožbenega postopka.

Meni, da 53. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja ni mogoče razlagati na način, da izvršitelj do povračila stroškov za prevzem gotovine ni upravičen, če gotovino prevzame, ko ne opravlja neposredno izvršilnega dejanja. Izvršitelj lahko do gotovine pride z rubežem gotovine ali pa mu jo dolžnik prostovoljno izroči. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršitelja in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom določa, da ima izvršitelj pravico do plačila tako za rubež gotovine kot tudi za prevzem posameznega prostovoljnega gotovinskega plačila. Izpostavlja, da noben predpis ne omejuje te izvršiteljeve pravice zgolj na primere, ko izvršitelj prevzema prostovoljno plačilo ob izvedbi posameznega izvršilnega dejanja. Pa tudi sicer Pravilnik v 38. členu zgolj primeroma našteva izvršilna dejanja. Izvršitelju je vsekakor potrebno priznati plačilo za prevzem prostovoljnega plačila, saj v praksi do tega prostovoljnega plačila pride zaradi posredovanja izvršitelja, ki je z dolžnikom v stalnem kontaktu in ga poziva k nadaljnjemu odplačevanju obveznosti. Poleg tega ima izvršitelj tudi stroške s prevzemom gotovine, saj mora ta denar prevzeti, ga zavesti v evidence, ga položiti na banko, če ga prejme v gotovini, izdati pobotnico ter upniku navedeni znesek prenakazati, za kar plača tudi bančno provizijo. Opozori, da je dolžnik šele po obisku izvršitelja pričel odplačevati svojo obveznost, pred tem pa na račun svoje obveznosti ni plačal nič. Upnik mu je prvi poziv k plačilu poslal že 12. 6. 2020 in nato sprožil izvršilni postopek. Kljub temu dolžnik svoje obveznosti ni izpolnil, prav tako izvršba s predlaganimi sredstvi ni bila uspešna. Upnik je zato predlagal nadaljevanje izvršbe z rubežem dolžnikovih premičnih, sklep o tem je bil izdan 7. 9. 2020. Tudi od izdaje tega sklepa pa do samega poskusa rubeža dolžnik na račun svoje obveznosti ni plačal nič, torej več kot eno leto. Šele po posredovanju izvršitelja je prišlo do nekaj delnih plačil. Dolžnik je imel tako več kot eno leto in pol časa od prvega poziva za poplačilo svoje obveznosti, pa tega prostovoljno ni storil. Ob razlagi sodišča bi prišlo do tega, da bi izvršitelji z namenom doseči prostovoljno plačilo morali vsakič opraviti rubež. Navedeno pa zagotovo ne sledi zahtevi, da je potrebno izvršbo opraviti s čim manjšimi stroški. Dolžnik bi se izvršilnim stroškom enostavno lahko izognil, da bi sam izpolnil obveznost neposredno upniku (tako tudi VSC I Ip 103/2018). Zato je imel tudi vse podatke v sklepu o izvršbi. Poleg tega je bil dolžnik o tem, da izvršitelj za vsakokratni prevzem prostovoljnega plačila zaračuna stroške, obveščen v pobotnicah, ki jih je prejel ob vsakokratnem delnem plačilu, pa se je kljub temu odločil plačati izvršitelju in to tudi pri drugem in tretjem plačilu. Izvršitelj je bil upravičen do plačila za prevzem prostovoljnega plačila, stroški, ki so ob tem nastali, pa so bili brez dvoma potrebni, saj brez posredovanja izvršitelja izvršba ne bi bila uspešna. Izpostavlja tudi, da je obračun izvršitelja vseboval tudi stroške za obračun zamudnih obresti in pripravo stroškovnika. Glede navedenih postavk pa izpodbijani sklep nima nobenih razlogov za zavrnitev in se ga ne da preizkusiti. Vseeno pa upnik v zvezi s tem opozarja na določilo četrtega odstavka 53. člena Pravilnika, ki določa, da mora izvršitelj v primeru prevzema plačila ali druge terjatve terjatev upnika natančno izračunati, zaradi česar je postavka za obračun zamudnih obresti v celoti utemeljena, utemeljena pa je tudi postavka za pripravo stroškovnika, saj brez njega izvršitelj plačila stroškov ne more terjati. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o zahtevi upnika z dne 19. 4. 2022 za povrnitev stroškov, ki so mu nastali z delom izvršitelja po obračunu izvršitelja z dne 14. 4. 2022. 5. Sodišče prve stopnje je pri presoji zahteve upnika pravilno izhajalo iz materialnopravnega izhodišča, ki je v petem odstavku 38. člena ZIZ, kjer je določeno, da mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti.

6. Sodišče prve stopnje je zahtevo upnika za povrnitev stroškov v celoti zavrnilo. V izpodbijanem sklepu je obrazložilo, da je izvršitelj vsak mesec zgolj prevzemal prostovoljna plačila od dolžnika in ob tem ni opravljal nobenih izvršilnih dejanj, zato stroški prevzema delnih plačil glede na določbo 53. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja niso potrebni za izvršbo. Upnik pravilno pritožbeno izpostavlja, da je poleg stroškov za prevzem posameznega prostovoljnega plačila obračun izvršitelja vseboval tudi strošek priprave obračuna zamudnih obresti in sestave stroškovnika, glede zavrnitve slednjih dveh stroškov pa izpodbijani sklep nima navedenih nobenih razlogov. Izvršilno sodišče mora preizkusiti utemeljenost s strani upnika priglašenih stroškov, tako da preveri utemeljenost posameznih priglašenih postavk. Vsled pomanjkanja razlogov glede zavrnitve zahteve za povrnitev stroškov izvršitelja za pripravo obračuna zamudnih obresti in sestavo stroškovnika izpodbijanega sklepa zato ni mogoče preizkusiti, kar pritožba pravilno izpostavlja.

7. Upnik pritožbeno izpostavlja tudi, da je bil dolžnik o tem, da izvršitelj za vsakokratni prevzem prostovoljnega plačila zaračuna tudi stroške, obveščen v pobotnicah, ki jih je prejel ob vsakokratnem delnem plačilu, pa se je kljub temu odločil plačati izvršitelju. V kolikor bi bilo v ponovljenem postopku ugotovljeno, da je dolžnik kljub obvestilu izvršitelja, da bo zaračunal stroške ob vsakokratnem delnem plačilu, vztrajal pri delnem plačilu neposredno izvršitelju, bi navedeno lahko pomembno vplivalo na presojo potrebnosti stroškov v konkretnem primeru, saj upnik delno plačilo dolžnika mora prevzeti, s tem pa mu, kot tudi pravilno izpostavlja pritožba, nastanejo stroški. Pritrditi je tudi pritožbi, da bi se stroškom izvršitelja dolžnik lahko enostavno izognil, če bi sam neposredno izpolnjeval obveznost upniku. Teh v pritožbi izpostavljenih dejstev sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pri presojanju potrebnosti stroškov izvršitelja ni ugotavljalo, zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi stroškov prevzema prostovoljnih delnih plačil vsaj preuranjena.

8. Zaradi zagrešene bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ in tudi zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljaviti, zadevo pa vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP in 15. člen ZIZ).

9. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno odločiti o zahtevi upnika z dne 19. 4. 2022. Pri tem se bo moralo opredeliti do pobotnic v spisu in o okoliščinah prevzema delnih plačil po izvršitelju, in v zvezi s tem od izvršitelja po potrebi zahtevati dodatna pojasnila. Ugotoviti bo moralo, v kakšnih dejanskih okoliščinah je prišlo do prevzema delnih plačil in ali ugotovljene okoliščine utemeljujejo potrebnost stroškov izvršitelja. V kolikor bo pridobilo dodatna pojasnila izvršitelja, bo pred ponovno odločitvijo le-ta moralo vročiti obema strankama v izjavo (čl. 345 in 346 a ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ).

10. Odločitev o priglašenih pritožbenih stroških upnika se pridrži za končno odločbo.