Jedro

Kljub vsebini 37. člena ZIZ je potrebno poudariti, da 37. člen ZIZ v bistvu same prekinitve postopka ne ureja, temveč ureja nadaljevanje postopka - torej pogoje, pod katerimi se postopek, kljub smrti stranke, ki nima pooblaščenca (ker če ga ima potem 37. člen ZIZ sploh ne pride v poštev), nadaljuje, kdaj in pod kakšnimi pogoji. ZIZ torej ureja usodo izvršilnega postopka v primeru smrti stranke, za ostale usode prekinjenega postopka, zaradi okoliščin iz točk 1. do 4. točke 205. člena ZPP, pa ZIZ ničesar ne ureja, zato se na podlagi 15. člena ZPP upoštevajo ostale določbe ZPP (predvsem 208. člen ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog pooblaščenca pokojne upnice za prekinitev postopka do pravnomočno končanega zapuščinskega postopka zavrnilo.

2. Zoper sklep se pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da se predlogu upnice za prekinitev postopka ugodi. Navaja, da je z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje zavrnilo predlog pooblaščenca za prekinitev izvršilnega postopka do pravnomočno končanega zapuščinskega postopka po pokojni upnici. Pooblaščenec upnice je sodišču predložil izpisek iz matične knjige umrlih, iz katerega izhaja, da je upnica umrla 12. 1. 2015 ter pojasnil, da se dediča še dogovarjata o delitvi zapuščine in da zaenkrat ni jasno, kdo bo prevzemnik nedenarne terjatve, ki se izterjuje v tem postopku. Sodišče navaja, da je smrt stranke razlog za prekinitev postopka le v primeru, če stranka nima pooblaščenca in takšna naj bi bila sodna praksa. Odločitev sodišča je nepravilna in nezakonita. Smrt stranke v izvršilnem postopku ima za posledico prekinitev izvršilnega postopka. V 37. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju je določeno, da mora sodišče o prekinitvi postopka obvestiti dediče, če so mu znani in če ve za njihovo prebivališče ter nasprotno stranko. Če sodišču dediči niso znani ali če ne ve za njihovo prebivališče, jim mora postaviti začasnega skrbnika. Prekinitev izvršilnega postopka zaradi smrti stranke je torej v izvršilnem postopku obvezna. V postopku izvršbe in zavarovanja se smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP) le v primeru, da ni v tem ali kakšnem drugem zakonu drugače določeno. Sodišče prve stopnje je postopalo nepravilno, ko je predlog za prekinitev zavrnilo, sklicujoč se na pravila postopka, ki jih določa ZPP, saj ZIZ vsebuje drugačno določbo o posledicah, ki jih ima smrt ene stranke na tek izvršilnega postopka. Ker sodišče prve stopnje ni prekinilo postopka zaradi smrti upnice, ni uporabilo določb prvega odstavka 37. člena ZIZ, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost izdanega sklepa, je storilo bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Sodišče bi moralo izdati sklep o prekinitvi postopka zaradi smrti upnice ter nato postopati v skladu z zgoraj navedenimi zakonskimi določbami (tako sodna praksa, prim. sklep Višjega sodišča v Celju VSC I Cp 104/2007 z dne 12. 7. 2007).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu oprlo na določbo 1. točke prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ko se je postavilo na stališče, da je smrt stranke razlog za prekinitev, vendar le v primeru, če stranka v postopku nima pooblaščenca, za kar pa ne gre v konkretnem primeru. Če med izvršilnim postopkom umre upnik (ali dolžnik), pa ima pooblaščenca, se torej izvršilni postopek ne prekine, temveč se nadaljuje z njegovimi dediči. 6. Tudi po mnenju višjega sodišča je takšna odločitev pravilna. Odgovor na vprašanje prekinitve in nadaljevanja postopka v primeru smrti stranke v izvršilnem postopku (v konkretnem primeru upnice) je potrebno iskati v določbah 24. in 37. člena ZIZ, pri čemer je ureditev v navedenih določbah ZIZ in določbah 208. člena ZPP, ki se uporablja na podlagi 15. člena ZIZ, smiselna in razumno povezana. ZIZ namreč ne ureja usode izvršilnega postopka, ko pride do napake pri procesnih predpostavkah (v konkretnem primeru procesne predpostavke sposobnosti biti stranka postopka), zato veljajo splošni principi 205. člena ZPP in se torej postopek s smrtjo stranke prekine le, če v postopku nima pooblaščenca (1. točka 205. člena ZPP). Kljub vsebini 37. člena ZIZ je potrebno poudariti, da 37. člen ZIZ v bistvu same prekinitve postopka ne ureja, temveč ureja nadaljevanje postopka - torej pogoje, pod katerimi se postopek, kljub smrti stranke, ki nima pooblaščenca (ker če ga ima potem 37. člen ZIZ sploh ne pride v poštev), nadaljuje, kdaj in pod kakšnimi pogoji. ZIZ torej ureja usodo izvršilnega postopka v primeru smrti stranke, za ostale usode prekinjenega postopka, zaradi okoliščin iz točk 1. do 4. točke 205. člena ZPP, pa ZIZ ničesar ne ureja, zato se na podlagi 15. člena ZPP upoštevajo ostale določbe ZPP (predvsem 208. člen ZPP). Pri tem pritožbeno sodišče le še dodatno pojasnjuje razloge za takšno postopanje: izvršilno sodišče namreč lahko nadaljuje postopek z novo stranko (dedičem umrle stranke) le, ko so mu dediči znani, to pa je s sklepom o dedovanju (ki je javna listina, prim. 24. člen ZIZ) in ker izvršilni postopek ne more čakati na usodo morebitnega zapuščinskega postopka in torej na nastanek kvalificirane listine (sklepa o dedovanju), je zakon omogočil, da izvršilno sodišče postavi začasnega skrbnika in tako nadaljuje postopek izvršbe, pri čemer takšno procesno situacijo uredi sklep o spremembi stranke po določbi 24. člena ZIZ.

7. Glede na navedeno in ker tudi ni našlo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).