Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnik je nadaljeval z gradnjo kljub temu, da mu je bila s sklepom odrejena ustavitev gradnje, zato je zakonita odločba, s katero mu je bilo naloženo, da sporni objekt odstrani.
Tožba se zavrne.
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo urbanistične inšpekcije Mestne uprave za inšpekcijske službe Mesta Ljubljane št. ... z dne ..., s katero je prvostopni organ odredil, da mora tožeča stranka v roku 5 dni po prejemu odločbe odstraniti betonski zid kleti v tlorisu 3,00 x 2,50 m globine 1,90 m in ploščo s kovinskimi vratci, katerega je zabetoniral na zemljišču s parc. št. 1060/99 k.o. ... ter vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške. Pod točko 2. izreka pa je bilo še določeno, da pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve odrejenega ukrepa.
V tožbi tožnik navaja, da sporne začete gradnje, ki je predmet postopka, še ni mogel legalizirati, ker še ni mogel predložiti dokumentov o lastništvu in zato tudi ne pridobiti lokacijskega dovoljenja. Gradbenih del po odločbi o ustavitvi gradnje ni nadaljeval, ampak je z betoniranjem plošče in montiranjem kovinskih vrat samo poskrbel za to, da se ne bi kdo ponesrečil. Zato predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.
Tožba ni utemeljena.
Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90) v 1. odstavku 74. člena, ki je veljal v času odločanja pri toženi stranki, določa, da organ urbanistične inšpekcije odredi, da se gradnja ustavi dokler investitor ne pridobi lokacijskega dovoljenja oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del, če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali brez odločbe o dovolitvi priglašenih del na območju, kjer je sicer graditev dovoljena. Tretji odstavek 74. člena pa je določal, da v primeru, če investitor nadaljuje delo kljub izdanemu ukrepu iz 1. odstavka, organ urbanistične inšpekcije odredi, da se objekt oziroma del objekta odstrani na investitorjeve stroške ter vzpostavi prejšnje stanje.
Tožena stranka je v upravnem postopku pravilno ugotovila, česar tožnik sam v tožbi tudi ne zanika, da je po izdaji odločbe Mestne uprave za inšpekcijske službe urbanistične inšpekcije Ljubljana št. ... z dne 5.11.1992, s katero je bila odrejena ustavitev gradnje vrtne ute in drvarnice na zemljišču s parc. št. 1060/99 v k.o. ..., tožnik nadaljeval z gradnjo kljub temu, da mu ni uspelo dobiti odločbe o dovolitvi priglašenih del. Ker je z gradnjo nadaljeval, pri čemer za odločitev ni pomembno, v kakšnem obsegu se je nadaljevanje gradnje opravljalo in kakšni so bili razlogi za nadaljevano gradnjo, je tožena stranka pravilno zaključila, da so izpolnjeni vsi zahtevani pogoji za izdajo odločbe, s katero je bilo tožniku naloženo, da sporni objekt odstrani. Ker je bila odločba izdana na podlagi veljavnih predpisov, je sklicevanje tožnika na to, da je z nadaljevanjem gradnje samo ustrezno zaščitil gradbišče, kot tudi dejstvo, da si že dalj časa prizadeva pridobiti odločbo o dovolitvi priglašenih del, za pravilno in tudi zakonito odločanje povsem nepomembno.
Izpodbijana odločba je po presoji sodišča zakonita, zato je zavrnilo tožbo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih. Določbe zakona o upravnih sporih je sodišče uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije po določbi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).