Jedro

Pravilen je zaključek organa za BPP o neizkazanosti objektivnega pogoja glede na določbo 24. člena ZBPP in posledično odločitvijo o zavrnitvi tožnikove prošnje za BPP, ki temelji na natančni in izčrpni oceni organa za BPP o pravilnosti izdane prvostopne odločbe, ki je bila potrjena z odločbo druge stopnje, s katero je bilo ugotovljeno, da tožnik prebiva na naslovu X. in ne na naslovu Y. in da se z dnem dokončnosti odločbe pri tožniku vpiše sprememba naslova stalnega prebivališča na naslov X., pri čemer so bili upoštevani in presojani tudi tožnikovi razlogi, ki pa glede na materialno-pravne določbe, ki veljajo za obravnavani primer, na drugačno odločitev niso mogli vplivati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z odločbo, št. 34/2013 z dne 8. 4. 2013, je organ za BPP zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za upravni spor v zvezi z odločbo Republike Slovenije, Upravne enote Grosuplje, št. 210-379/2012-6 (114) z dne 25. 9. 2012, v zvezi z odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za notranje zadeve, št. 210-130/2012/4 (1322-09) z dne 4. 1. 2013, v zadevi ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča. V obrazložitvi je navedel, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zgoraj opredeljeni zadevi. Glede na tretji odstavek 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni z zakonom (redna BPP). Ker tožnik prejema denarno socialno pomoč, se po izrecni določbi drugega odstavka 12. člena ZBPP njegov finančni položaj ne ugotavlja. Organ je nato povzel določbo 24. člena ZBPP. Tožnik je zaprosil za dodelitev BPP za tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Upravne enote Grosuplje, št. 210-379/2012-6 (114) z dne 25. 9. 2012, s katero je bilo odločeno, da prebiva na naslovu X., in ne na naslovu Y., in da se z dnem dokončnosti te odločbe pri tožniku vpiše sprememba naslova stalnega prebivališča. Organ je nato povzel ugotovitve odločbe, iz katere je med drugim razvidno, da je bil tožnik zaslišan kot stranka pri Upravni enoti Ljubljana, kjer je izjavil, da dejansko stalno prebiva na naslovu X., kjer hrani tudi svoje osebne stvari, na naslovu Y., pa hrani le kakšno malenkost. Stalno prebivališče je ohranil zaradi ureditve statusa z lastništvom in plačilom stanovanja, na tem naslovu pa si ni uredil stalnega prebivališča, ker je tu le začasno. Glede na prvi odstavek 8. člena Zakona o prijavi prebivališča je prvostopni organ ravnal pravilno, ko je izvedel postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča prosilca (zaslišanje še drugih prič) in tudi pravilno ugotovil, da tožnik dejansko ne prebiva na naslovu prijavljenega stalnega prebivališča. Po presoji organa za BPP je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno ter v postopku izdaje akta ni bilo kršitev pravil postopka, ki bi narekovale njegovo odpravo. Organ je tako ocenil, da je bilo relevantno dejansko stanje pravilno ugotovljeno glede na materialne določbe, zato vložitev tožbe zoper izpodbijano odločbo v upravnem sporu nima verjetnega izgleda za uspeh glede na 63. člen Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Organ je zato odločil, kot izhaja iz izreka odločbe.

Tožnik je v tožbi navedel, da pri odločitvi organ ni upošteval njegovih navedb v pritožbi zoper prvostopno odločbo. Bistveno je, da je plačal odkup stanovanja s svojim lastnim denarjem, kar pomeni, da se ne ''izgovarja'' na lastništvo tega stanovanja. Prosil je za odlog odjave, dokler ne bo uredil zadeve na sodišču. Prosil je tudi za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Toženka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa vsebinsko ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev organa pravilna in zakonita, organ pa je za svojo odločitev navedel pravilne in izčrpne razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1). Organ je svojo odločitev utemeljil na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP, po katerem se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da: - zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in – je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Po drugem odstavku 37. člena ZBPP pa pristojni organ za BPP z odločbo oziroma s sklepom, s katerim odloči o prošnji za brezplačno pravno pomoč, (med drugim) zavrne prošnjo kot neutemeljeno.

Sodišče se v celoti strinja z zaključkom organa o neizkazanosti objektivnega pogoja glede na zgoraj citirano določbo 24. člena ZBPP in posledično odločitvijo o zavrnitvi tožnikove prošnje za BPP. Ta namreč temelji na natančni in izčrpni oceni organa o pravilnosti izdane odločbe Upravne enote Grosuplje, št. 210-379/2012-6 (114) z dne 25. 9. 2012, ki je bila potrjena z odločbo Ministrstva za notranje zadeve, št. 210-130/2012/4 (1322-09) z dne 4. 1. 2013, s katero je bilo ugotovljeno, da tožnik prebiva na naslovu X. in ne na naslovu Y., in da se z dnem dokončnosti odločbe pri tožniku vpiše sprememba naslova stalnega prebivališča na naslov X., pri čemer so bili pri izdaji citirane odločbe upoštevani in presojani tudi tožnikovi razlogi, ki pa glede na materialno-pravne določbe, ki veljajo za obravnavani primer (predvsem 8. člen Zakona o prijavi prebivališča) na drugačno odločitev niso mogli vplivati. Sodišče se zato ne strinja, da organ pri izdaji odločbe tožnikovih razlogov ni upošteval, pri čemer sodišče tožniku še pojasnjuje – kar mu je bilo pojasnjeno že v upravnem postopku ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča -, da dejstvo nerešenega lastništva stanovanja na naslovu Y., ni razlog za ohranitev stalnega prebivališča na zadnje navedenem naslovu.

V zvezi s tožnikovo prošnjo v tožbi za ''sklenitev kompromisa in za odlog odjave do rešitve lastninskega spora za stanovanje na naslovu Y.'', pa sodišče še dodaja, da v tem upravnem sporu, ko tožnik izpodbija odločbo o zavrnitvi njegove prošnje za dodelitev BPP za izpodbijanje odločbe v upravnem sporu o ugotovitvi dejanskega stalnega prebivališča tožnika, o tem ne more odločati, se pa tožnik lahko s svojo prošnjo obrne na pristojni upravni organ, ki je odločbo o ugotovitvi dejanskega stalnega prebivališča tožnika izdal. Ker je po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Tožnik je hkrati s tožbo vložil tudi prošnjo za dodelitev BPP zaradi pravnega svetovanja v zvezi s to tožbo in zastopanjem tožnika v tem upravnem sporu, ki pa je bila z odločbo organa za BPP tega sodišča, št. Bpp 81/2013 z dne 30. 5. 2013, zavrnjena.