Jedro

Konkretne vsebinske navedbe oškodovane družbe, podkrepljene s predloženimi dokazi oziroma sklicevanjem na obstoječe dokaze v spisu, zato po utemeljenih pritožbenih navedbah pooblaščenca terjajo ustrezno vsebinsko odločitev oziroma ugoditev predlogu za začasno zavarovanje, ko sodišče (še) ne odloča s standardom gotovosti, temveč verjetnosti.

Ker pa zakon oziroma peti odstavek 502.a člena ZKP, zoper sklep o odreditvi začasnega zavarovanja obdolžencu zagotavlja kontradiktorni postopek, najprej z vložitvijo ugovora, šele nadalje pa je v devetem odstavku istega člena uzakonjena še pravica do pritožbe, je višje sodišče izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev (tretji odstavek 403. člena ZKP).

Izrek

Pritožbi pooblaščenca oškodovane družbe Z d.d. se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog oškodovane družbe Z d.d. z dne 21. 6. 2021 za odreditev začasnega zavarovanja premoženjskopravnega zahtevka oziroma njene denarne terjatve v skupnem znesku 375.430,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 3. 2013 dalje do plačila.

2. Zoper sklep se je pritožil pooblaščenec oškodovane družbe zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ter predlogom višjemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za začasno zavarovanje v celoti ugodi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku - potem, ko je višje sodišče prvotno enako odločitev, s sklepom II Kp 28095/2015 z dne 12. 11. 2021 razveljavilo -, predlog oškodovane družbe za odreditev začasnega zavarovanja njenega premoženjskopravnega zahtevka oziroma denarne terjatve v navedenem znesku, ponovno zavrnilo. Pri novem odločanju je sicer upoštevalo napotila in argumentacijo višjega sodišča, da se določba tretjega odstavka 270. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki določa, da upnik (v obravnavanem primeru torej oškodovana družba) ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik oziroma obdolženec s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo, smiselno uporablja tudi v postopkih začasnih zavarovanj zahtevkov za odvzem premoženjske koristi in seveda tudi zavarovanj premoženjskopravnih zahtevkov v kazenskih postopkih. Določba 502. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je namreč splošna določba, ki ne ureja vseh vprašanj in situacij, ki jih je potrebno v teh postopkih upoštevati, določba 502.d člena ZKP pa izrecno napotuje na smiselno uporabo določb ZIZ za vsa vprašanja, ki jih ZKP ne ureja drugače. Ker ZKP pogoja nevarnosti ne ureja drugače, kot ga ureja ZIZ, je povsem jasno in logično, da se citirana določba tretjega odstavka 270. člena ZIZ smiselno uporablja za te primere tudi v kazenskih postopkih.

5. Kljub navedenemu pa so zaključki sodišča prve stopnje v točki 18 obrazložitve izpodbijanega sklepa, primarno sicer povsem pavšalni oziroma poenostavljeni in neobrazloženi, tudi povsem zmotni, kot utemeljeno navaja pooblaščenec. Poudarja, da je oškodovana družba že v trditveni podlagi predloga za začasno zavarovanje, vloženega hkrati s predlogom za uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka, navedla dovolj trditvene podlage, da obdolženec z odreditvijo začasnega zavarovanja ne bo utrpel večje škode od neznatne. Ni res, da je v zvezi s tem navajal le, da bo obdolženec še vedno lahko na nepremičninah izvrševal druga upravičenja, le obremeniti in odtujiti jih ne bo mogel, kot je to skopo povzelo sodišče prve stopnje. Navajal je namreč (že v samem predlogu, kot tudi nadaljnjih vlogah, saj je sodišče prve stopnje - sicer v nasprotju z zakonskimi določbami, kot je tudi v prvem razveljavitvenem sklepu že poudarilo višje sodišče - z vročitvijo predloga obdolžencu in njegovi zagovornici preuranjeno izvajalo kontradiktorni postopek), da obdolženec vsaj v eni nepremičnini biva z družino, sicer pa ima tudi spodobno mesečno plačo, kar pomeni, da za preživljanje in udobno vsakdanje življenje najemanje morebitnega hipotekarnega kredita nikakor ni potrebno, slednje pa pomeni, da začasno zavarovanje niti ne more bistveno obremenjevati obdolženčeve lastninske pravice. Prepoved bi se namreč nanašala zgolj na možnost razpolaganja v smeri odtujitve in obremenitve nepremičnin, v ničemer pa ne bi bil onemogočen v nadaljnji uporabi teh nepremičnin, kar pomeni, da mu ne bi nastala nobena škoda oziroma bi bila ta neznatna. Pooblaščenec utemeljeno opozarja, da se do teh konkretnih navedb oškodovane družbe glede pogoja neznatne škode, sodišče prve stopnje ni z ničemer opredelilo. Utemeljeno ob tem pooblaščenec ponovno opozarja na stališče sodne prakse1, na katero se je višje sodišče že sklicevalo v prvem razveljavitvenem sklepu z dne 12. 11. 2021, da bo začasna odredba s prepovedjo razpolaganja z nepremičninami dolžniku povzročila le neznantno škodo, če je ta zaposlen in razpolaganje z nepremičnino ni nujno za njegovo preživljanje.

6. Povzete konkretne trditve že v samem predlogu za odreditev začasnega zavarovanja, po utemeljenih pritožbenih navedbah pooblaščenca pomenijo izčrpno vsebinsko utemeljitev predloga oškodovane družbe glede pogoja nastanka neznatne škode obdolžencu oziroma, da mu ta sploh ne bo nastala. Poleg navedenega pa ni mogoče spregledati utemeljitve sodišča prve stopnje v točki 19 obrazložitve izpodbijanega sklepa, ko ob sklicevanju na navedbe zagovornice v odgovoru na predlog oškodovane družbe za odreditev začasnega zavarovanja zaključuje, da pa so konkretne okoliščine, da obdolžencu z odreditvijo predlaganega začasnega zavarovanja ne bo nastala nobena škoda oziroma bo le-ta zgolj neznatna, izkazane. Sodišče prve stopnje torej sámo ocenjuje, da obdolženec oziroma njegova obramba ni navedla nobenih konkretnih okoliščin, zakaj bi bil z zavarovanjem oškodovan, saj tudi nima namena razpolaganja z nepremičninami, kot še utemeljeno v pritožbi navaja pooblaščenec. Višje sodišče mu v celoti pritrjuje in glede na vsebinsko argumentirane in torej zadostne trditve v predlogu oškodovane družbe, podkrepljene s predloženimi dokazi, ocenjuje, da so povzeti razlogi izpodbijanega sklepa zmotni, končna ocena v točki 20 obrazložitve ter izpodbijana odločitev pa napačni.

7. Poleg navedenega pooblaščenec utemeljeno poudarja še, da je oškodovana družba že v predlogu za odreditev začasnega zavarovanja izčrpno pojasnila tudi, v čem je nevarnost, da bi obdolženec razpolagal s premoženjem in katere so okoliščine, ki jasno kažejo na to. Navajala je, da je obdolženec eno nepremičnino oziroma solastni delež na njej že odsvojil, v času, ki sovpada z vložitvijo obtožnice zoper njega. Denar iz kupnine na banki, ki ga lahko dvigne v roku dveh dni, po utemeljenih navedbah oškodovane družbe z ničemer ne anulira nevarnosti in tudi ne izkazuje nekakšne kredibilnosti obdolženca, temveč bolj kaže na njegovo (začasno) taktično postopanje v postopku. Položaj oškodovane družbe se tako lahko poslabša dobesedno čez noč, in prav ta nevarnost, ne pa že obstoječe akcije obdolženca, je predmet odločanja v tem postopku. Nadalje je oškodovana družba še trdila, da nobena od nepremičnin ni obremenjena denimo s hipoteko, kar pa nevarnost odsvojitve le še povečuje, saj hipoteke načeloma otežujejo promet z nepremičnino.

8. Povzete pritožbene navedbe, ki so hkrati tudi ponovitev navedb oškodovane družbe v predlogu za odreditev začasnega zavarovanja, pomenijo povsem konkretno zatrjevanje okoliščin oziroma obstoja nevarnosti iz drugega odstavka 270. člena ZIZ, do katerih pa sodišče prve stopnje, kot utemeljeno poudarja pooblaščenec, ni zavzelo prav nobenega stališča oziroma jih sploh ni presodilo. Konkretne vsebinske navedbe oškodovane družbe, podkrepljene s predloženimi dokazi oziroma sklicevanjem na obstoječe dokaze v spisu, zato po utemeljenih pritožbenih navedbah pooblaščenca terjajo ustrezno vsebinsko odločitev oziroma ugoditev predlogu za začasno zavarovanje, ko sodišče (še) ne odloča s standardom gotovosti, temveč verjetnosti. Ker pa zakon oziroma peti odstavek 502.a člena ZKP, zoper sklep o odreditvi začasnega zavarovanja obdolžencu zagotavlja kontradiktorni postopek, najprej z vložitvijo ugovora, šele nadalje pa je v devetem odstavku istega člena uzakonjena še pravica do pritožbe, je višje sodišče izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev (tretji odstavek 403. člena ZKP).

1 Sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1239/2021 z dne 17. 8. 2021, točka 15.