Jedro

Za spremembo dejanskega stanja, povsem izrečno oprto na izvedensko mnenje (torej enega izmed dokazov, ki niso bili le listinski dokazi iz 2. točke 373. člena ZPP!), sodišče druge stopnje ni imelo pooblastila, ker ni opravilo obravnave (2. odstavek 362. člena ZPP).

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval, da mu tožena stranka plača 8,200.000,00 SIT odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi prometne nesreče z dne 4.8.1991, v kateri ga je kot pešca poškodoval z osebnim avtom zavarovanec tožene stranke.

Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo prve stopnje.

Zoper to pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila pravočasno revizijo, s katero uveljavlja revizijske razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka na prvi stopnji, bistvene kršitve določb pravdnega postopka na drugi stopnji in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj se reviziji ugodi z razveljavitvijo sodbe. Revizijski razlogi bodo - seveda le v bistveni vsebini - povzeti v nadaljevanju, ko bo nanje odgovorjeno.

V postopku, ki je bil opravljen po 390. členu ZPP (Zakona o pravdnem postopku) tožena stranka na vročeno revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.

Revizija je utemeljena.

Po uradni dolžnosti upoštevnih (386. člen ZPP) bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP v pravdi ni bilo. Druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka se upoštevajo, samo če so in kakor so z revizijo izrečno uveljavljane.

Revizija nima nobene formalne opredelitve očitanih procesnih kršitev. Take opredelitve se od odvetniške revizije sicer pričakujejo. Vendar pa dejstvo, da jih v obravnavani reviziji ni, ne more biti odločilno za obseg revizijskega preizkusa izpodbijane sodbe, ki ga narekujejo vsebinske opredelitve procesnih kršitev. Tudi na račun vsebine teh razlogov si vlagatelj revizije zasluži opozorilo, da so preobremenjeni s čustveno prizadetostjo - in to ne samo brez vsake potrebe, ampak tudi na škodo pravne kvalitete, torej strokovnosti takih revizijskih razlogov, ki se od odvetniške revizije prav tako pričakuje. Delno se je pisec revizije tega tudi zavedal, a brez rezultata, ki bi ga bilo od odvetnika pričakovati: da se bo namreč odrekel ekskurzom v drugačno dejansko stanje, kakor pa je v izpodbijani pravnomočni sodbi ugotovljeno, saj ti izleti niso nič drugega kot prepovedani (po 3. odstavku 385. člena ZPP) poskusi uveljavljanja zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Vendar pa tudi to ne more iti na škodo korektne ocene utemeljenosti revizije in s tem na škodo stranke, v katere imenu je revizija vložena. Zato je bilo iz revizijskih razlogov treba razbrati tisto bistveno vsebino, ki ostane, potem ko se zanemarijo piščeva čustvena "obračunavanja" s sodbo, ki jo izpodbija - njegovi ogorčeni komentarji "takega sojenja", njegovi poduki o tem, kako sme tudi pešec uporabljati javno cesto, njegovi izleti v čiste dejanske razloge...

Ta, za odločitev o reviziji bistvena vsebina pa je naslednji očitek (v dobesednem delnem citatu revizije, le da s poudarki revizijskega sodišča - krepko tiskanimi tistimi deli, ki pomenijo dejanske ugotovitve v citiranih delih sodb prve in druge stopnje): V drugi (torej sedaj obravnavani) sodbi sodišče prve stopnje pravi: "Glede na izvedeniško mnenje sodišče ocenjuje, da je do prometne nesreče prišlo izključno po krivdi tožnika, ki je hodil neprevidno po javni cesti izven naselja po desni strani, prav tako pa ni nosil ustreznega odsevnega telesa, takega ravnanja pa zavarovanec tožene stranke ni mogel preprečiti. Škoda je torej nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca, voznik D. pa ni mogel pričakovati pešca na desni strani na tem delu ceste..." Torej druga prvostopna sodba tožniku ne očita, da je tisti trenutek prečkal cesto /.../ Nasprotno temu pa drugostopna sodba /.../ svojo potrditev zavrnitve zahtevka obrazložuje in razlaga, da se je "prvostopno sodišče pravilno oprlo na mnenje stalnega sodnega izvedenca prometne stroke /.../ ki ga tudi pritožbeno sodišče kot prepričljivo in nepristrano sprejema /.../ Tako ni moč dvomiti v izvedensko mnenje, da se je pešec - tožnik v trenutku trčenja gibal z voznikove leve proti desni. Pri tem je izvedenec mnenja, da je do nezgode prišlo, ko je pešec neposredno za neznanim vozilom, s katerim se je srečeval voznik D., prečkal vozišče z leve proti desni strani, gledano v smeri voznikove vožnje." Ta del revizijskih razlogov je povsem nedvoumen očitek, da dejansko stanje - kar zadeva najbolj bistveno dejansko okoliščino, kje in kako je namreč hodil tožnik v trenutku, ko je vanj trčil zavarovanec tožene stranke - ki ga je kot podlago svoje pravne presoje vzelo sodišče druge stopnje, ni tisto dejansko stanje, ki ga je ugotovilo in za podlago svoje odločitve vzelo sodišče prve stopnje. To je očitek, ki ga je mogoče izreči na račun sodišča druge stopnje - in da gre v reviziji za prav tak očitek, ne puščajo nobenega dvoma "dramatični" poudarki (zapis s samimi velikimi črkami) nekaterih delov povzetkov (namesto procesnopravnih formalnih opredelitev, ki bi jih bilo od odvetnika pričakovati) in seveda povezava citiranega dela razlogov revizije z opredelitvijo revizijskih razlogov, med katerimi je v uvodu tudi očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka na drugi stopnji.

Revizijsko sodišče ocenjuje, da je navedeni očitek utemeljen in da je podana (vsebinsko v reviziji nedvoumno opredeljena, čeprav na tudi formalno poimenovana na način, ki ga je od odvetnika ne le mogoče ampak tudi treba pričakovati!) bistvena krštev določb pravdnega postopka v postopku pred sodiščem druge stopnje, to pa je kršitev iz 1. odstavka 354. člena v zvezi s 4. členom in 2. odstavkom 362. člena ZPP (revizijski razlog po 2. točki 1. odstavka 385. člena ZPP). Iz revizije povzeti deli razlogov sodb prve in druge stopnje povsem korektno povzemajo tisti del teh razlogov, ki je odločilen za to oceno. Zato ponovno povzemanje ni potrebno. Je pa potrebno opozoriti na naslednje: Obravnavana sodba sodišča prve stopnje ima zelo pregledno, po vsebinski razporeditvi razlogov takorekoč klasično zgradbo, v kateri si (po uvodnem opozorilu, da gre za drugo sojenje), sledijo: povzetek navedb tožeče stranke in njenega zahtevka; povzetek navedb tožene stranke; navedba izvedenih dokazov; povzetek vsebine izvedenih dokazov (zadnji odstavek druge strani, tretja stran in prvi odstavek četrte strani sodbe); opredelitev materialnopravnih izhodišč za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka (drugi do četrti odstavek četrte strani); ugotovitev odločilnih dejstev in njihova pravna presoja (peti odstavek četrte strani); odločitev o pravdnih stroških in pravni pouk.

Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje v tej obrazložitvi (torej v petem odstavku četrte strani sodbe) nikakor nimajo take vsebine, da bi bilo uvod (začetek zadnjega odstavka druge strani izpodbijane sodbe druge stopnje: pritožbena izvajanja, s katerimi tožnik izpodbija prvostopno sodbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja niso utemeljena...) v prej citirano, iz revizijskega citata povzeto dejansko podlago sodbe druge stopnje mogoče opredeliti kako drugače, kakor da gre za zgolj navidezno pritrjevanje dejanskim ugotovitvam sodišča prve stopnje, ki ne more prikriti spremembe dejanskega stanja na drugi stopnji. Za tako spremembo, povsem izrečno oprto na izvedensko mnenje (torej enega izmed dokazov, ki niso bili le listinski dokazi iz 2. točke 373. člena ZPP!), sodišče druge stopnje ni imelo pooblastila, ker ni opravilo obravnave (2. odstavek 362. člena ZPP).

Doslej obravnavani revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka na drugi stopnji je torej utemeljen. Zato se s preostalo vsebino revizije ni potrebno ukvarjati. Že ta ugotovljena procesna kršitev v postopku pred sodiščem druge stopnje je namreč narekovala (po določbi 1. odstavka 394. člena ZPP) ugoditev reviziji z razveljavitvijo izpodbijane sodbe sodišča druge stopnje in vrnitvijo zadeve temu sodišču v novo odločanje.

Glede na razlog razveljavitve sodbe druge stopnje niso potrebni napotki sodišču druge stopnje za novo odločanje. Še zlasti zato ne, ker so mu seveda dobro znane tudi vse finese sodne prakse v odškodninskih pravdah iz prometnih škodnih dogodkov, v katerih so udeležena na eni strani motorna vozila in na drugi strani pešci, prav tako pa ve, kakšno dokazno breme zadene katero stranko in glede katerih dejstev.

Odločitev o stroških revizijskega postopka (3. odstavek 166. člena ZPP) ni bila potrebna, ker revizijski stroški niso bili prijavljeni.