Jedro

Ob vseh navedenih razlogih, ki so bili sicer podani v obrazložitvi glede določitve odškodnine za nepremičnino parc. št. 575/5 k.o. X, zakaj ni mogoče sprejeti izvedenskih mnenj prvo in drugo postavljenih izvedencev, ni dopuščenega prostora za razlago, da pa bi bilo hkrati navedeni izvedenski mnenji mogoče sprejeti kot prepričljivi, strokovni in argumentirani glede določanja višine odškodnine za nepremičnino parc. št. 1143/3 k.o. Y. Sodišče prve stopnje za tako razlikovanje ni podalo prav nobenega argumenta, niti kakšen razlikovalni znak, ki bi dopuščal takšno grobo razhajanje, ne izhaja iz okoliščin primera oziroma iz spisovnega gradiva (predvsem izvedenskih mnenj). Obravnavani nepremičnini sta namreč med seboj, upoštevajoč ugotovitve sodišča prve stopnje, primerljivi. Utemeljenih razlogov sodišča prve stopnje zakaj ni mogoče sprejeti izvedenskih mnenj prvih dveh postavljenih izvedencev, ni mogoče spregledati pri določanju odškodnine za nepremičnino parc. št. 1143/3 k.o. Y, saj se grajana in napačna izhodišča, metodologija in zaključki, podani v mnenjih prvih dveh izvedencev aplicirajo na obe zadevni nepremičnini.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep glede parcele št. 1143/3 k.o. Y (to je nad zneskom 23.052,00 EUR) razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je določilo odškodnino za razlaščena zemljišča, in sicer za 1/3 parc. št. 575/5 k. o. X ter 1/6 parc. št. 1143/3 k.o. Y, v skupni višini 36.468,00 EUR, ki jo je nasprotna udeleženka dolžna nakazati predlagatelju v roku 15 dni po pravnomočnosti sklepa in odločilo, da bo o stroških postopka odločilo s posebnim sklepom.

2. Zoper sklep se je pritožil predlagatelj osebno in po pooblaščenki iz razlogov bistvene kršitve določb postopka ter zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in pritožbenemu sodišču predlagal, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne v novo sojenje, ali da ga spremeni tako, da se določi odškodnina v skupni višini 75.684,00 EUR, oziroma tudi za parc. št. 1143/3 k.o. Y po 153,00 EUR/m². Pritožuje se zgolj zaradi določitve odškodnine za parc. št. 1143/3 k.o. Y. Navedel je, da ob ugotovitvah sodišča o nesprejemljivosti mnenj obeh predhodno postavljenih izvedencev, ki sta ocenjevala obe parceli, sodišče ne bi smelo sprejeti mnenja izvedenca J. glede parc. št. 1143/3 k.o. Y. Sodišče je utemeljilo, da je predlagatelj pripombe podal po izteku roka, vendar je sodišče te pripombe upoštevalo, saj jih je poslalo izvedencu v odgovor in je bil utemeljeno prepričan, da so njegove pripombe upoštevane. Poleg tega je sodišče razdruževalo in združevalo postopke in je prišlo do zamegljevanja glede pristojnosti. Ni prejel odredbe o postavitvi izvedenke, iz katere bi lahko razbral odrejeni obseg njenega dela. Nesporno je, da sta obe parceli na istem ureditvenem območju, obe sta bili pred razlastitvijo opredeljeni kot nezazidano stavbno zemljišče in obe sta namenjeni isti dejavnosti, kot skladno ugotavljata oba cenilca. Vseskozi je zatrjeval nepravilnosti uporabljenega pristopa obeh cenilcev, kar je očitno sprejelo tudi sodišče, saj je v obrazložitvi pojasnilo razloge o nesprejemljivosti cenilnih mnenj obeh izvedencev, razlogi se nanašajo na sam metodološki pristop, ki pa je enak za obe parceli. Odločitev sodišča, da mnenje izvedenca zgolj glede parcele št. 1143/3 k.o. Y sprejme, je v nasprotju z obrazložitvijo glede nesprejetja obeh mnenj v zvezi z drugo parcelo. Obrazložitev si je sama s seboj v nasprotju (bistvena kršitev določb postopka). V posledici je zmotno ugotovljeno tudi dejansko stanje, saj gre konkretno za dve parceli, ki sta enako opredeljeni, nahajata se v istem ureditvenem območju z enako namembnostjo in je nesprejemljivo, da bi bila njuna cena za m² tako različna. Vrednost 153 EUR/m² predstavlja realno vrednost in naj se enakovredno ovrednoti tudi 1/6 parcele s parc. št. 1143/3 k.o. Y. Predlagatelj je obrazložil tudi stališče glede zahtevane višine odškodnine v višini 250 EUR/m².

3. Na pritožbo predlagatelja je odgovorila nasprotna udeleženka. Pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbo predlagatelja kot neutemeljeno zavrne in mu naloži plačilo stroškov postopka. Predvsem je izpostavila okoliščine določanja višine odškodnine drugemu solastniku.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu odločilo, da odškodnina za 1/6 parc. št. 1143/3 k.o. Y, upoštevajoč vrednost 39 EUR/m², znaša 13.416,00 EUR, odškodnina za 1/3 parc. št. 575/5 k.o. X, upoštevajoč vrednost 153 EUR/m², pa znaša 23.052,00 EUR. Ker se je zoper obravnavani sklep pritožil predlagatelj samo zoper odločitev v delu, ki se nanaša na določitev odškodnine za parc. št. 1143/3 k. o. Y, je odločitev sodišča prve stopnje glede odmerjene odškodnine za parc. št. 575/5 k.o. X v višini 23.052,00 EUR že postala pravnomočna.

6. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o višini odškodnine za razlaščeni nepremičnini pravilno izhajalo (tudi) iz določbe tretjega odstavka 105. člena (1) Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) (2) in upoštevajoč izvedenska mnenja ugotovilo, da sta bili obravnavani parceli (torej parc. št. 575/5 k.o. X in parc. št. 1143/3 k.o. Y) še pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je bil podlaga za razlastitev, opredeljeni kot stavbni zemljišči in sicer je šlo za nezazidani stavbni zemljišči, ki sta se nahajali v območju ŠR 3/3, ta je bil namenjen športno rekreacijskim dejavnostim, kjer gradnja stanovanjskih in poslovnih objektov ni mogoča. 7. Tekom postopka so bili iz razloga ugotovitve vrednosti razlaščenih nepremičnin postavljeni trije izvedenci. Kot prva izvedenka N.K.G., kot drugi izvedenec M.J., kot tretja pa izvedenka D.C. Prva in drugo postavljeni izvedenec sta v mnenjih obravnavala obe nepremičnini (parc. št. 575/5 k.o. X in parc. št. 1143/3 k.o. Y), tretje postavljena izvedenka pa zgolj nepremičnino parc. št. 575/5 k.o. X. 8. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje pri določitvi odškodnine za nepremičnino parc. št. 1143/3 k.o. Y najprej sprejelo mnenji prvo in drugo postavljenih izvedencev, pri določitvi odškodnine za parc. št. 575/5 k.o. X pa je sledilo mnenju tretje postavljene izvedenke, ob tem pa je obrazložilo tudi, zakaj nikakor ni mogoče sprejeti mnenj prvih dveh postavljenih izvedencev, ob upoštevanju, kot to pritožba utemeljeno graja, da sta prvo in drugo postavljena izvedenca pri določanju odškodnine za obe obravnavani parceli uporabila enak metodološki pristop. Sodišče prve stopnje je namreč v obrazložitvi, zakaj ne sprejema mnenja prvo postavljene izvedenke navedlo, da je izvedenka izpeljala vrednost m² parcele le na podlagi metode primerljivih prodaj (tretje postavljena izvedenka je namreč uporabila več metod), pri čemer je parcelo, ki predstavlja nezazidano stavbno zemljišče, primerjala tudi z nezazidljivimi kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, kar ne more biti primerljivo. Obrazloženo je navedlo tudi, zakaj je mnenje prve izvedenke nekonsistentno. V obrazložitvi zakaj ni mogoče sprejeti mnenja drugega izvedenca, pa je sodišče prve stopnje navedlo, da je razlaščeno parcelo, ki je sedaj namenjena gradnji prometne mestne infrastrukture, izvedenec ovrednotil glede na sedanjo namembnost in torej ni upošteval določbe 105. člena ZUreP-1, na kar je sodišče izvedenca (neuspešno) tudi opozorilo in ga (neuspešno) pozvalo na popravo. Drugo postavljeni izvedenec je namreč vztrajal, da predlagatelj do plačila odškodnine po tržni vrednosti ni upravičen, ker razlaščeno zemljišče nima tržne vrednosti, po drugi strani pa je zemljišče vrednotil na podlagi tržne metode za določitev vrednosti zemljišč in si tako sam s seboj prišel v nasprotje.

9. Pritrditi je pritožbi, da si je sodišče prve stopnje v razlogih glede sprejetja mnenj prvo in drugo postavljenih izvedencev prišlo v nasprotje (bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) (3) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) (4)). Ob vseh navedenih razlogih (primerjaj točko 8), ki so bili sicer podani v obrazložitvi glede določitve odškodnine za nepremičnino parc. št. 575/5 k.o. X, zakaj ni mogoče sprejeti izvedenskih mnenj prvo in drugo postavljenih izvedencev, ni dopuščenega prostora za razlago, da pa bi bilo hkrati navedeni izvedenski mnenji mogoče sprejeti kot prepričljivi, strokovni in argumentirani glede določanja višine odškodnine za nepremičnino parc. št. 1143/3 k.o. Y. Sodišče prve stopnje za tako razlikovanje ni podalo prav nobenega argumenta, niti kakšen razlikovalni znak, ki bi dopuščal takšno grobo razhajanje, ne izhaja iz okoliščin primera oziroma iz spisovnega gradiva (predvsem izvedenskih mnenj). Obravnavani nepremičnini sta namreč med seboj, upoštevajoč ugotovitve sodišča prve stopnje, primerljivi (primerjaj točko 6). Utemeljenih razlogov sodišča prve stopnje zakaj ni mogoče sprejeti izvedenskih mnenj prvih dveh postavljenih izvedencev, ni mogoče spregledati pri določanju odškodnine za nepremičnino parc. št. 1143/3 k.o. Y, saj se grajana in napačna izhodišča, metodologija in zaključki, podani v mnenjih prvih dveh izvedencev (primerjaj točko 8) aplicirajo na obe zadevni nepremičnini.

10. Zato je moralo sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). V novem postopku naj sodišče prve stopnje razjasni vse okoliščine, ki so pomembne za ugotavljanje višine odškodnine za razlaščeno nepremičnino parc. št. 1143/3 k.o. Y. V zadevi naj z jasnimi navodili glede določanja višine odškodnine pozove izvedenko D.C., naj poda mnenje še o višini odškodnine za razlaščeno nepremičnino parc. št. 1143/3 k.o. Y. Če bo potrebno, naj morebitna razhajanja odpravi z zaslišanjem doslej angažiranih izvedencev.

11. Ker je bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje razveljaviti že zaradi navedenih nasprotij med razlogi sodišča prve stopnje glede izvedenskih mnenj prve izvedenke in drugega izvedenca, se sodišče druge stopnje ni opredeljevalo do ostalih pritožbeno očitanih procesnih kršitev, ki naj bi jih zagrešilo sodišče prve stopnje v zvezi z navedenima izvedenskima mnenjema.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

(1) Tretji odstavek 105. člena ZUreP-1 (med drugim) določa, da se pri določanju odškodnine za razlaščeno nepremičnino poleg strokovnih standardov upoštevajo tudi namembnost zemljišča pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev, kakor tudi dejansko stanje nepremičnine na dan uvedbe razlastitvenega postopka.

(2) Uradni list RS, št. 110/2002, s spremembami in dopolnitvami.

(3) Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.

(4) Uradni list SRS, št. 30/1986, s spremembami in dopolnitvami.