Jedro

Skrbnik zapuščine je tudi skrbnik za posebni primer v smislu ZZZDR, zanj veljajo tudi določbe ZZZDR, ki urejajo pravni položaj skrbnika. Po določbi 180. člena ZZZDR se za skrbnika postavi oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje dolžnosti skrbnika in ki privoli, da bo skrbnik. Sodna praksa je enotna, da se privolitev nanaša le na fizično osebo, ki se postavi za skrbnika, ni pa potrebna privolitev v primeru, ko se za skrbnika postavi center za socialno delo. Prav tako ni ovire, da sodišče kot skrbnika za posebni primer ne bi postavilo centra za socialno delo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pod točko I odločilo, da se začasno skrbnico zapuščine I. U. razreši. Pod točko II je za začasnega skrbnika zapuščine določilo Center za socialno delo.

2. Center za socialno delo (v nadaljevanju CSD) je zoper sklep vložil pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sklep o imenovanju začasne skrbnice zapuščine ni bil vročen CSD, sodišče ni pravilno uporabilo določb drugega odstavka 131. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) in tudi ne 212. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR). O postavitvi začasnega skrbnika zapuščine bi namreč moralo obvestiti center za socialno delo, ki bi lahko postavil drugega skrbnika. Tudi če sodišče kot organ, pred katerim teče postopek po 212. členu ZZZDR postavi skrbnika za posebni primer, o tem takoj obvesti center za socialno delo in ima le ta nasproti takemu skrbniku iste pravice kot nasproti skrbniku, ki ga je postavil sam. V nadaljevanju opozarja, da je predhodno tekel postopek razglasitve za mrtvo, Okrajno sodišče v Sežani je s sklepom N 7/2017 z dne 7.11.2017 razglasilo J. M. za mrtvo in kot datum smrti določilo 28.8.2010. CSD Sežana je nasprotno udeleženko J. M. v omenjenem postopku pred sodiščem zastopal kot skrbnik za posebni primer. Postavlja se vprašanje kolizije interesov v smislu tretje alineje prvega odstavka 181. člena ZZZDR, po kateri oseba, katere koristi so v navzkrižju s koristjo varovanca, ne more biti skrbnik. Meni tudi, da bi moralo sodišče, ki je dolžno v primeru, kot je ta, ko ni znano, če je kaj dedičev, pozvati z oklicem tiste, ki imajo pravico do dediščine, naj se priglasijo sodišču, počakati, da se izteče rok iz 130. člena ZD, kar se očitno v tej zadevi ni zgodilo. Počakati bi se namreč moralo na zaključek ediktalnega postopka (130. člen ZD). Prav tako ni mogoče preizkusiti odločitve sodišča o razrešitvi imenovane začasne skrbnice. Opozarja, da je skrbnik zapuščine tudi skrbnik za posebni primer v smislu ZZZDR, zanj veljajo tudi določbe ZZZDR, ki urejajo pravni položaj skrbnika. Zato bi sodišče moralo ob določitvi skrbnika zapuščine pridobiti njegovo soglasje, skladno z določbo iz 180. člena ZZZDR (prim. sodno prakso, VSL, sklep II Ip 1887/2017). Prav tako bi moralo določiti obseg skrbnikovih dolžnosti in pravic v smislu 215. člena ZZZDR, upoštevajoč okoliščine vsakega posameznega primera, česar ni storilo. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep razveljavi oziroma odloči, da se CSD Sežana ne določi za začasnega skrbnika zapuščine v tej zadevi.

3. Na pritožbo je odgovorila dotedanja skrbnica za posebni primer, I. U.. Sodišču sporoča, da odločitvi o razrešitvi ne nasprotuje. Meni pa, da razlogi sodišča niso bili pravilni.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je sprejelo sklep, da se začasno skrbnico zapuščine razreši. Začasna skrbnica pritožbe ni vložila. Sklep je tako pravnomočen. Razlogi, ki se tičejo pravilnosti postopka predhodne postavitve začasne skrbnice in vprašanja, ali je pravilno izvrševala svoje dolžnosti v smislu 131. člena ZD, ki jih načenja pritožba, so v fazi, ko pritožbeno sodišče preizkuša pravilnost odločitve pod točko II, nerelevantni.

6. Napačno je tudi pritožnikovo razumevanje določbe 130. člena ZD. V konkretnem primeru je bilo treba postaviti začasnega skrbnika zapuščine zato, da skrbi v interesu dedičev za zapuščino, med drugim tudi zastopa dediče v premoženjskih razmerjih, ki se nanašajo na zapuščino, tako je bila potrebna njegova udeležba v pravdi. Jasno je, da bi se namen tega inštituta razblinil, če bi pritrdili stališču pritožbe, da je treba predhodno počakati, da se izpelje ediktalni postopek. Prav tako so neutemeljene trditve, da se pojavlja vprašanje kolizije interesov. Nepravdni postopek zaradi razglasitve pogrešanca za mrtvega je zaključen, odločba je pravnomočna, kot poudari pritožnik. Sedaj je pritožnik le v situaciji, ko bo skrbel za zapuščino v interesu dedičev.

7. Pritožnik v pritožbi pravilno izpostavlja, da je skrbnik zapuščine tudi skrbnik za posebni primer v smislu ZZZDR, zanj veljajo tudi določbe ZZZDR, ki urejajo pravni položaj skrbnika. Meni, da bi zato sodišče moralo ob določitvi CSD za začasnega skrbnika zapuščine pridobiti njegovo soglasje v smislu 180. člena ZZZDR in tudi določiti obseg skrbnikovih dolžnosti in pravic v smislu 215. člena ZZZDR, upoštevajoč okoliščino vsakega posameznega primera. Tem razlogom ni mogoče pritrditi. Po določbi 180. člena ZZZDR se za skrbnika postavi oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje dolžnosti skrbnika in ki privoli, da bo skrbnik. Sodna praksa je enotna, da se privolitev nanaša le na fizično osebo, ki se postavi za skrbnika, ni pa potrebna privolitev v primeru, ko se za skrbnika postavi center za socialno delo (prim. odločbe višjih sodišč VSL II Cp 1718/2017 in I Cp 1166/2015 ter VDSS sklep Pdp 98/2016). Prav tako ni ovire, da sodišče kot skrbnika za posebni primer ne bi postavilo centra za socialno delo (sodna praksa kot navedeno, kot tudi odločbe VSL I Cp 1608/2018, VSL II Ip 1887/2017 in VSL II Cp 2032/2012). 215. člen ZZZDR nalaga centru za socialno delo, da po postavitvi skrbnika za posebni primer določi obseg skrbnikovih dolžnosti ter pravic, upoštevaje okoliščine vsakega posameznega primera. V konkretnem primeru je obseg jasen, saj je že v izreku odločeno, da gre za začasnega skrbnika zapuščine, pritožnici pa je povsem jasno, kot izhaja tudi iz vsebine pritožbe, da je s tem začrtan njen obseg del, v smislu 131. člena ZD.

8. Pritožbeni razlogi tako niso podani ter je pritožbeno sodišče, ki tudi uradoma upoštevnih kršitev ni zasledilo (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD) neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).