Jedro

Pravna oseba sama ni oziroma ne more biti storilka prekrška, ampak je lahko spoznana za odgovorno za prekršek, ki ga je izvršila druga oseba (storilec), ki je po naravi stvari lahko le fizična oseba.

Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da je bila odgovorna oseba neposredni storilec prekrška, torej tisti, ki bi moral davčnemu organu predložiti obračun davka na dodano vrednost za mesec december 2022 v zakonsko predpisanem roku, ampak iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da bi moral kot direktor pravne osebe preverjati izvrševanje obveznosti računovodstva in skrbeti, da bodo te obveznosti še vedno pravilno in pravočasno izpolnjene, pa tega ni storil. Ugotovilo torej je, da je bil storilec odgovorna oseba odgovoren za izvajanje dolžnega nadzorstva, kot to določa drugi odstavek 15. člena ZP-1 - da je bil tisti, ki je bil pri pravni osebi pooblaščen izvajati dolžno nadzorstvo, s katerim se lahko prepreči prekršek in je to svojo dolžnost opustil. Glede na navedeno storilcu odgovorni osebi prekršek, kot se mu očita v plačilnem nalogu, torej kot neposrednemu storilcu (prvi odstavek 15. člena ZP-1), ni dokazan.

Storilec pravna oseba se zoper sodbo ni pritožil, vendar pa ker je njegova odgovornost za prekršek pridružitvena, so razlogi, zaradi katerih je pritožbeno sodišče sprejelo odločitev o ustavitvi postopka zoper storilca odgovorno osebo, v korist tudi storilcu pravni osebi.

Pri načinu vročanja s fikcijo vročitve je odločilno, da naslovnik prejme sporočilo, v katerem je navedeno, kje se dokument nahaja in da ga mora prevzeti v 15 dneh, sicer se bo štelo, da velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Glede na to, da je bilo pritožnikom 12. 5. 2025 puščeno sporočilo o prispelem pismu z zgoraj navedeno vsebino, čemur pritožniki niti ne oporekajo, so lahko računali s tem, da se bo vročitev štela za opravljeno s potekom 15 dni in je bila njihova odgovornost, da poskrbijo za dvig pošiljke in se z njo seznanijo. S tem, da je po poteku roka pošiljka puščena v hišnem predalčniku naslovnika, pa se zgolj zagotavlja večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub navedenemu načinu vročitve res seznanil s pisanjem. V vsakem primeru pa se šteje, da je bilo pisanje vročeno 27. 5. 2025, ne glede na to, kdaj je bilo dejansko puščeno v njem in potem iz njega prevzeto.

Izrek

I.

Izpodbijana sodba se spremeni tako, da se postopek o prekršku zoper storilki ustavi in stroški postopka bremenijo proračun.

II.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Storilca in pravna oseba A. d.o.o. morajo plačati sodno takso kot strošek pritožbenega postopka, vsak v znesku 20,00 EUR.

Obrazložitev

O pritožbi zoper sodbo

1.Prekrškovni organ Finančna uprava Republike Slovenije je storilcu pravni osebi in storilcu odgovorni osebi izdal plačilni nalog zaradi prekrška po 2. točki prvega odstavka 141. člena Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), za kar je storilcu pravni osebi izrekel globo v višini 4.000,00 EUR, storilcu odgovorni osebi pa globo v višini 1.000,00 EUR. Zoper plačilni nalog sta storilca vložila zahtevi za sodno varstvo, o katerih je odločilo Okrajno sodišče v Ljubljani s sodbo ZSV 592/2023 z dne 28. 2. 2025 ter ju zavrnilo kot neutemeljeni, storilcema pa je naložilo plačilo stroškov postopka, in sicer pravni osebi sodno takso v znesku 400,00 EUR, odgovorni osebi pa sodno takso v znesku 100,00 EUR.

2.Proti sodbi se je pravočasno pritožil storilec odgovorna oseba. Sodbo izpodbija zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku, zaradi kršitve materialnih določb ter zaradi odločitve o sankciji. Navaja, da sodišče ni upoštevalo predloga, da se zasliši delavko finančnega urada, prav tako je nepravilno odločilo o obstoju olajševalnih okoliščin, saj so v podobnem primeru istega trajanja bolniške odsotnosti dobili opomin, tako da ni mogoče govoriti o različnih prekrških, ampak o prekršku v steku. Sodišče tudi ni upoštevalo, da je bila obveznost izpolnjena dne 3. 4. 2023 do izdaje odločbe o prekršku.

3.Pritožbeno sodišče je sodbo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in glede kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti na podlagi 159. člena Zakona o prekrških (ZP-1), upoštevajoč, da se pritožba zoper odločitev sodišča prve stopnje o zahtevi za sodno varstvo obravnava po določbah pritožbenega postopka v rednem sodnem postopku (šesti odstavek 66. člena ZP-1). Ugotovilo je, da je potrebno sodbo spremeniti po uradni dolžnosti. Pri tem je pritožbeno sodišče po načelu beneficium cohaesionis (pravna dobrota pridružitve) skladno z enajstim odstavkom 163. člena ZP-1 štelo, da so razlogi, zaradi katerih je sprejelo to odločitev, v korist tudi storilcu pravni osebi, ki se zoper sodbo sodišča prve stopnje sicer ni pritožil. Posledično se odločitev pritožbenega sodišča nanaša tudi na storilca pravno osebo.

4.Na podlagi 2. točke prvega odstavka 141. člena ZDDV-1 se z globo od 4.000 do 75.000 eurov za prekršek kaznuje pravna oseba, če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z globo od 10.000 do 125.000 eurov, če ne predloži davčnemu organu obračuna DDV ali posebnega obračuna DDV ali teh obračunov DDV ne predloži v predpisanem roku ali na predpisan način ali v teh predloženih obračunih DDV navede nepopolne, nepravilne ali neresnične podatke. Na podlagi tretjega odstavka istega člena pa se z globo od 1.000 do 10.000 eurov za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se odgovorna oseba pravne osebe za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 1.200 do 10.000 eurov.

5.Na podlagi prvega odstavka 14. člena ZP-1 je pravna oseba odgovorna za prekršek, ki ga pri opravljanju njene dejavnosti storilec stori v njenem imenu ali za njen račun ali v njeno korist ali z njenimi sredstvi. Pravna oseba sama torej ni oziroma ne more biti storilka prekrška, ampak je lahko spoznana za odgovorno za prekršek, ki ga je izvršila druga oseba (storilec), ki je po naravi stvari lahko le fizična oseba. Pojem odgovorne osebe pa opredeljuje 15. člen ZP-1, ki v prvem odstavku določa, da je odgovorna oseba tista oseba, ki je pooblaščena opravljati delo v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe. Drugi odstavek 15. člena ZP-1 pa določa še eno kategorijo odgovornih oseb, in sicer je odgovorna oseba tudi tista oseba, ki je pri pravni osebi pooblaščena izvajati dolžno nadzorstvo, s katerim se lahko prepreči prekršek. Odgovorna oseba je odgovorna za prekršek, ki ga stori s svojim dejanjem (storitvijo ali opustitvijo) pri opravljanju dejavnosti pravne osebe (prvi odstavek 15.a člena ZP-1). Tako v primeru izvršitve prekrška s storitvijo kot tudi z opustitvijo pa mora odgovorna oseba ravnati malomarno ali naklepno, saj je glede na prvi odstavek 9. člena ZP-1 za prekršek odgovoren storilec, ki je storil prekršek iz malomarnosti ali z naklepom.

6.Iz 2. točke plačilnega naloga, kjer je opisan prekršek storilca odgovorne osebe, izhaja, da je B. B. kot direktor pri storilcu pravni osebi v času storitve prekrška kršil določila 88. člena ZDDV-1 ter storil prekršek po 2. točki prvega odstavka 141. člena ZDDV-1 dne 1. 2. 2023 v kraju ..., v zvezi z opravljanjem registrirane dejavnosti ter v imenu, na račun, v korist oziroma s sredstvi pravne osebe s tem, ko za pravno osebo, kot zavezanko za davek na dodano vrednost, davčnemu organu ni predložil obračuna davka na dodano vrednost za mesec december 2022 v zakonsko predpisanem roku, ki se je iztekel dne 31. 1. 2023, s čimer je kršil določbo 88. člena ZDDV-1 ter storil prekršek po 2. točki prvega odstavka 141. člena ZDDV-1, za katerega je storilec odgovoren. Iz takšnega opisa prekrška izhaja, da je bil storilec odgovorna oseba B. B. obravnavan kot neposredni storilec prekrška.

7.Sodišče prve stopnje je glede na navedbe v zahtevah za sodno varstvo, da je bil obrazec zaradi bolezni računovodje D. D. oddan naknadno, sama pa sta bila prepričana, da je bil oddan pravočasno, a da je bil davek kljub temu plačan v roku, dopolnilo dokazni postopek po pravilih rednega sodnega postopka v skladu s četrtim odstavkom 65. člena ZP-1. Po dopolnjenem dokaznem postopku je ugotovilo, da četudi je storilec odgovorna oseba na pogodbenega računovodjo prenesel pripravljanje oziroma izdelavo obračunov DDV za pravno osebo in njihovo pošiljanje davčnemu organu, to še ne pomeni, da je zaradi tega prenehala vsakršna njegova odgovornost za nepravočasno predložitev teh obračunov DDV davčnemu organu; da se tudi v takem primeru od njega pričakuje, da bo še vedno spremljal izvrševanje zakonskih obveznosti pravne osebe s strani pogodbenega izvajalca (t.j. računovodstva) in skrbel, da bodo te obveznosti še vedno pravilno in pravočasno izpolnjene; da se v okoliščinah, ko je računovodja zbolel že februarja 2022, odgovorna oseba pa kljub temu, da takrat z njim ni mogel priti v stik ne po telefonu, ne osebno, ni preverjal oziroma spremljal, ali so zakonske obveznosti pravne osebe do davčnega organa izpolnjene, nikakor ne more razbremeniti odgovornosti za prekršek z navedbami, da je bil za pripravo in predložitev obračunov DDV za pravno osebo davčnemu organu zadolžen pogodbeni računovodja, kateremu je popolnoma zaupal; da je bil kot direktor pravne osebe dolžan skrbeti za njeno zakonito poslovanje, kar vključuje tudi dolžnost spremljati, ali so obračuni DDV za pravno osebo davčnemu organu pravočasno predloženi ter v primeru, če pri izpolnjevanju teh obveznosti prihaja do težav ali nepravilnosti, sam poskrbeti za pravilno in pravočasno izpolnitev teh obveznosti pravne osebe do davčnega organa.

8.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da na podlagi takšnih ugotovitev ni mogoče zaključiti, da je storilcu odgovorni osebi dokazan očitek iz plačilnega naloga. Sodišče prve stopnje namreč ni ugotovilo, da je bila odgovorna oseba neposredni storilec prekrška, torej tisti, ki bi moral davčnemu organu predložiti obračun davka na dodano vrednost za mesec december 2022 v zakonsko predpisanem roku, ampak iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da bi moral kot direktor pravne osebe preverjati izvrševanje obveznosti računovodstva in skrbeti, da bodo te obveznosti še vedno pravilno in pravočasno izpolnjene, pa tega ni storil. Ugotovilo torej je, da je bil storilec odgovorna oseba odgovoren za izvajanje dolžnega nadzorstva, kot to določa drugi odstavek 15. člena ZP-1 - da je bil tisti, ki je bil pri pravni osebi pooblaščen izvajati dolžno nadzorstvo, s katerim se lahko prepreči prekršek in je to svojo dolžnost opustil. Glede na navedeno storilcu odgovorni osebi prekršek, kot se mu očita v plačilnem nalogu, torej kot neposrednemu storilcu (prvi odstavek 15. člena ZP-1), ni dokazan. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi devetega odstavka 163. člena ZP-1 po uradni dolžnosti izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je postopek zoper storilca odgovorno osebo ustavilo iz razloga po 5. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1.

9.Storilec pravna oseba se zoper sodbo ni pritožil, vendar pa ker je njegova odgovornost za prekršek pridružitvena, so razlogi, zaradi katerih je pritožbeno sodišče sprejelo odločitev o ustavitvi postopka zoper storilca odgovorno osebo, v korist tudi storilcu pravni osebi. Ob pojasnjenem je na podlagi enajstega odstavka 163. člena ZP-1 postopek o prekršku ustavilo tudi zoper storilca pravno osebo.

10.Ker je bil postopek o prekršku ustavljen, stroški postopka bremenijo proračun (četrti odstavek 144. člena in prvi odstavek 147. člena ZP-1).

O pritožbi zoper sklep

11.S sklepom z dne 11. 6. 2025 je sodišče prve stopnje kot prepozno zavrglo pritožbo storilca odgovorne osebe, pravne osebe A. d.o.o. ter storilca pravne osebe zoper sklep dne 6. 5. 2025. Odločilo je še, da morata storilca in pravna oseba A. d.o.o. plačati stroške postopka, in sicer sodno takso vsak v znesku 20,00 EUR.

12.Proti sklepu se pravočasno pritožujeta storilca in pravna oseba A. d.o.o. Sklep izpodbijajo zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve pravil postopka in nepravilne uporabe materialnega prava. Navajajo, da je bila pritožba vložena pravočasno, saj je bila kuverta vložena v predalčnik 29. 5. 2026 in so ujeli 8-dnevni pritožbeni rok. Na kuverti ni bilo nikjer označeno, kdaj je bila poskušena vročitev in kdaj je bilo vloženo v predalčnik. Poleg tega ne vejo, kdo je sploh stranka in kdo je pritožnik. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da pritožbo dopusti in jo obravnava.

13.Pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa v smeri pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti na podlagi 159. člena v zvezi s 168. členom ZP-1 ugotavlja, da niso podane kršitve, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, pritožba pa tudi ni utemeljena.

14.Tako iz razlogov izpodbijanega sklepa kot iz podatkov v spisu (obvestil organu o vročitvi k sklepu z dne 6. 5. 2025) izhaja, da je bil ta vročen z nadomestno vročitvijo v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), na uporabo katerega napotuje drugi odstavek 67. člena ZP-1. Iz obvestil organu o vročitvi izhaja, da vročevalec dne 12. 5. 2025 pisma ni mogel vročiti naslovniku, zato je v skladu s tretjim odstavkom 87. člena ZUP v naslovnikovem hišnem predalčniku pustil sporočilo, kje se pismo nahaja, in da ga je treba prevzeti v 15 dneh, sicer velja vročitev za opravljeno z dnem poteka tega roka. Pritožniki pošiljke na pošti niso dvignili in je 15-dnevni rok za dvig potekel 27. 5. 2025. V skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZUP velja vročitev za opravljeno z dnem poteka tega roka, torej 27. 5. 2025, vročevalec pa po preteku tega roka pusti dokument v hišnem predalčniku naslovnika. Vročevalec je v obvestilih organu o vročitvi označil, da je bilo pismo po preteku roka dne 28. 5. 2025 puščeno v hišnih predalčnikih naslovnikov.

15.Datum 27. 5. 2025 je dan, ko se v skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZUP šteje, da je bilo pisanje vročeno naslovniku. Pri takšnem načinu vročanja (vročanje s fikcijo vročitve) je odločilno, da naslovnik prejme sporočilo, v katerem je navedeno, kje se dokument nahaja in da ga mora prevzeti v 15 dneh, sicer se bo štelo, da velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Glede na to, da je bilo pritožnikom 12. 5. 2025 puščeno sporočilo o prispelem pismu z zgoraj navedeno vsebino, čemur pritožniki niti ne oporekajo, so lahko računali s tem, da se bo vročitev štela za opravljeno s potekom 15 dni in je bila njihova odgovornost, da poskrbijo za dvig pošiljke in se z njo seznanijo. S tem, da je po poteku roka pošiljka puščena v hišnem predalčniku naslovnika, pa se zgolj zagotavlja večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub navedenemu načinu vročitve res seznanil s pisanjem. V vsakem primeru pa se šteje, da je bilo pisanje vročeno 27. 5. 2025, ne glede na to, kdaj je bilo dejansko puščeno v njem in potem iz njega prevzeto.

16.Kar se tiče pritožbenih navedb, da na kuverti ni bilo nikjer označeno, kdaj je bila poskušana vročitev in kdaj je bilo vloženo v predalčnik, pa pritožbeno sodišče odgovarja, da datum poskusa vročitve pisanja vročevalec navede na sporočilu o prispelem pismu, njegovega prejema pa pritožniki ne zanikajo.

17.Glede na datum vročitve sklepa dne 27. 5. 2025 je rok 8 dni za vložitev pritožbe iz prvega odstavka 151. člena v zvezi s 168. členom ZP-1 začel teči 28. 5. 2025 in se je iztekel 4. 6. 2025, kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Pritožniki so pritožbo poslali po pošti priporočeno 5. 6. 2025, kar pa je (en dan) po preteku zakonskega roka zanjo. Ker je takšna pritožba prepozna, jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo. Tretji odstavek 161. člena v zvezi s 168. členom ZP-1 namreč določa, da prepozno ali nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom sodišče prve stopnje.

18.Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 163. člena v zvezi s 168. členom ZP-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

19.Pritožniki s pritožbo niso uspeli, zato morajo na podlagi določb 147. člena ZP-1 in Zakona o sodnih taksah (ZST-1) plačati sodno takso kot strošek pritožbenega postopka. Pri določitvi zneska sodne takse je pritožbeno sodišče upoštevalo tar. št. 8407 ZST-1 tako, da morajo pritožniki plačati sodno takso vsak v znesku 20,00 EUR, in sicer v roku in na način, kot bo to navedeno v pozivu za plačilo, sicer se bodo sodne takse prisilno izterjale.