Jedro

Ker je obsojenec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zoper prvostopenjsko sodbo, zoper katero ni bila vložena pritožba, po preteku treh mesecev od njene pravnomočnosti, jo je Vrhovno sodišče kot prepozno zavrglo.

Izrek

Zahteva obs. G.V. za varstvo zakonitosti se zavrže kot prepozna.

Obrazložitev

Dne 23.9.2002 je Okrajno sodišče v Murski Soboti razglasilo sodbo, s katero je bil obs. G.V. spoznan za krivega kaznivega dejanja tatvine po 1. odstavku 211. člena KZ. Izrečena mu je bila pogojna obsodba, v kateri mu je bila po 1. odstavku 211. člena KZ določena kazen 2 meseca zapora s preizkusno dobo 1 leta. Po razglasitvi sodbe je okrajna sodnica obsojenca po določilih 362. in 368. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) poučilo o pravici do pritožbe ter o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe, ki so jo stranke dolžne napovedati v roku 8 dni od razglasitve sodbe, ker se bo sicer štelo, da so se pravici do pritožbe odpovedale. Rok za napoved pritožbe je torej potekel dne 1.10.2002. Obs. G.V. po razglasitvi sodbe v zakonitem osemdnevnem roku ni napovedal pritožbe. Zato je sodba postala pravnomočna dne 2.10.2002. Po določilu 3. odstavka 421. člena ZKP se trimesečni rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, če zoper sodbo sodišča prve stopnje ni bilo pritožbe, šteje od pravnomočnosti sodbe. V obravnavani zadevi je torej pričel teči rok za vložitev tega izrednega pravnega sredstva dne 3.10.2002, ker je sodba postala pravnomočna dne 2.10.2002. Obs. G.V. pa je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil neposredno na sodišču šele dne 10.1.2003, torej po izteku roka za vložitev tega izrednega pravnega sredstva. Zato je Vrhovno sodišče zahtevo obs. G.V. za varstvo zakonitosti zavrglo kot prepozno (2. odstavek 423. člena ZKP).