Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sodba II Cpg 452/2020

ECLI:SI:VSLJ:2020:II.CPG.452.2020 Gospodarski oddelek

nesklepčnost tožbe podlaga obveznosti manjkajoče trditve računi dokazni postopek stroški pravdnega postopka potrebni stroški
Višje sodišče v Ljubljani
31. avgust 2020
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Manjkajočih trditev ni mogoče nadomestiti s sklicevanjem na račune. Pomanjkljivosti v trditveni podlagi se v dokaznem postopku ne da nadomestiti (da npr. o njih izpove stranka ali priča, da izhajajo iz priloženih listin ali da določena dejstva ugotovi izvedenec). Tožeča stranka bi morala pojasniti, iz kje izvira terjatev oziroma na podlagi česa je nastala obveznost, za plačilo katere je toženi stranki izstavila tri račune z navedenimi zneski. Pritožbene navedbe tožeče stranke, da je z navedbo in sklicevanjem na račune podala zadostno trditveno podlago in da je izpodbijanje resničnosti in verodostojnosti (iz računov) na toženi stranki, tako niso utemeljene.

Po presoji pritožbenega sodišča se glede na opisano dinamiko spora ni mogoče strinjati z zaključkom prvostopenjskega sodišča, da ker je bila trditvena podlaga tožeče stranke v dopolnitvi tožbe pomanjkljiva, toženi stranki ni bilo treba odgovarjati na tožbo oziroma pripravljalno vlogo tožeče stranke. Ker tožena stranka do izdaje sodbe sodišča prve stopnje ni bila seznanjena z njegovim stališčem, da je tožbeni zahtevek nesklepčen, je bilo v njenem interesu, da (prek pooblaščenca) podaja navedbe v okviru postopka v sporu majhne vrednosti, zaradi česar so bili stroški, ki so nastali z vložitvijo odgovora na tožbo in pripravljalne vloge, potrebni in je tožena stranka do teh upravičena. Tožena stranka je v svojih vlogah (pravilno) opozarjala na pomanjkljivosti v trditveni podlagi, ki jih je v končni fazi ugotovilo tudi prvostopenjsko sodišče (nesklepčnost, prekluzija).

Izrek

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v I. točki izreka potrdi.

II. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 8 dni plačati še pravdne stroške v znesku 244,80 EUR, po poteku tega roka do plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v preostalem delu pa se njena pritožba zavrne.

III. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, dolžna pa je toženi stranki plačati 261,50 EUR pritožbenih stroškov, in sicer v roku 8 dni, po poteku tega roka do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo glavnice v višini 593,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi: - od zneska 296,10 EUR od 1. 3. 2018 dalje do plačila, - od zneska 235,00 EUR od 3. 7. 2018 dalje do plačila in - od zneska 62,50 EUR od 27. 6. 2019 dalje do plačila (I. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje) ter da mora tožeča stranka toženi stranki povrniti stroške postopka 55,00 EUR v osmih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila (II. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje).

2. Zoper citirano sodbo je pritožbo vložila tožeča stranka ter uveljavljala pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v celoti spremeni tako, da zahtevku tožeče stranke ugodi. Podrejeno je pritožnica predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pri tem naj pritožbeno sodišče plačilo pravdnih in pritožbenih stroškov v povrnitev naloži toženi stranki.

3. Zoper II. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje pa je pritožbo vložila tudi tožena stranka, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po 458. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da tožeči stranki naloži povrnitev vseh priglašenih stroškov postopka tožene stranke, vključno s stroški pritožbenega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Podrejeno je tožena stranka predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano II. točko izreka sodbe razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Stroške pritožbenega postopka naj v tem primeru naloži v plačilo tožeči stranki skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Obe stranki sta odgovorili na pritožbo nasprotne stranke in predlagali njuni zavrnitvi.

5. Obravnavani spor je gospodarski spor majhne vrednosti - tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena ZPP). O pritožbi je zato na podlagi določbe petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica.

_O pritožbi tožeče stranke_

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Tožeča stranka pritožbeno neutemeljeno uveljavlja, da je zmotno stališče prvostopenjskega sodišča, da je zaradi pomanjkanja navedb, tožba nesklepčna (v posledici česar je bil njen tožbeni zahtevek zavrnjen). Z navedbami: - (da se je sodna praksa1 izrekla), da je račun, ki mu tisti, na katerega je naslovljen, v kratkem roku ne ugovarja, dokazna listina, upoštevna pri ugotavljanju dejanskega stanja, odločilnega za odločitev o tožbenem zahtevku, - da je tožnik z navedbo in sklicevanjem na račune, podal zadostno trditveno podlago in - da je dolžnost nasprotne stranke, da izpodbije resničnost in verodostojnost dejstev, ki jih izkazujejo računi kot verodostojne listine, (iz razlogov, predstavljenih v nadaljevanju) ne more izpodbiti ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da tožeča stranka v dopolnitvi tožbe ni navedla vseh dejstev, ki se nanašajo na temelj in višino terjatve (in da se tožena stranka tako z odgovorom na tožbo do obstoja same terjatve ni mogla opredeliti).

8. Materialno pravo nastop pravnih posledic veže na obstoj določenih dejstev. Vsaka tožba in vsak zahtevek zato temelji na smiselni predpostavki tožeče stranke, da obstajajo določena dejstva, na katera materialno pravo veže nastop takšne pravne posledice, kot jo uveljavlja s tožbenim zahtevkom. Navedba dejstev, ki tožbeni zahtevek utemeljujejo, je zato nujna za sklepčnost in posledično predpogoj, da je zahtevku, če se dejstva kasneje izkažejo za resnična, mogoče ugoditi.

9. Tožeča stranka v obravnavanem primeru navedeni zahtevi tudi po presoji pritožbenega sodišča ni zadostila. Zaključek prvostopenjskega sodišča, da (s trditvama iz dopolnitve tožbe, da je tožeča stranka toženi stranki izstavila tri račune, in sicer račun št. 0001-18 z dne 11. 1. 2018 za znesek 296,10 EUR, račun št. 0087-18 z dne 26. 6. 2018 za znesek 235,00 EUR ter račun št. 0074-18 z dne 21. 6. 2018 za znesek 62,50 EUR in da tožena stranka navedenih računov nikoli ni prerekala), ni navedla okoliščin, ki bi izkazovale obstoj terjatve po temelju in po višini oziroma ni navedla dejstev, iz katerih bi izhajala utemeljenost tožbenega zahtevka2, je pravilen. Manjkajočih trditev namreč ni mogoče nadomestiti s sklicevanjem na račune. Pomanjkljivosti v trditveni podlagi se v dokaznem postopku ne da nadomestiti (da npr. o njih izpove stranka ali priča, da izhajajo iz priloženih listin ali da določena dejstva ugotovi izvedenec). Tožeča stranka bi morala pojasniti, iz kje izvira terjatev oziroma na podlagi česa je nastala obveznost, za plačilo katere je toženi stranki izstavila tri račune z navedenimi zneski. Pritožbene navedbe tožeče stranke, da je z navedbo in sklicevanjem na račune podala zadostno trditveno podlago in da je izpodbijanje resničnosti in verodostojnosti (iz računov) na toženi stranki, tako niso utemeljene.

10. Neutemeljeni pa so tudi njeni nadaljnji očitki, da se je tožeča stranka šele s prejemom odgovora na tožbo seznanila s konkretnimi ugovori in očitki tožene stranke in da bi zato sodišče prve stopnje moralo upoštevati njene trditve iz pripravljalne vloge (ki jo je ta podala kot odgovor na odgovor na tožbo). Pritožbeno sodišče se strinja z obrazložitvijo prvostopenjskega sodišča, da se iz razloga, ker tožeča stranka v dopolnitvi tožbe ni navedla vseh dejstev, ki se nanašajo na temelj in višino terjatve, tožena stranka z odgovorom na tožbo do obstoja same terjatve niti ni mogla opredeliti - v nadaljnji pripravljalni vlogi tožeča stranka tako ni le odgovarjala na navedbe tožene stranke3, pri čemer pa je bila glede svojih navedb o obstoju same terjatve prekludirana. Pritožnica ne more uspeti z navedbo, da se je potreba po dodatnih navedbah in dokazih pojavila šele po prejemu odgovora na tožbo. V gospodarskem sporu kakršen je obravnavani, nesklepčnosti tožbe ni mogoče odpravljati z vlogo iz tretjega odstavka 452. člena ZPP. V postopku v sporih majhne vrednosti mora tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo (451. člen ZPP). Na to je bila tožeča stranka s sklepom VI Pg 999/2019 z dne 12. 6. 2019, ki ji je bil vročen dne 13. 6. 2019, tudi izrecno opozorjena.

11. Takšna presoja pritožbenega sodišča izkazuje neutemeljenost pritožbe tožeče stranke, v posledici česar jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v I. točki izreka potrdilo (353. člen ZPP v zvezi s 442. členom ZPP), potem ko je sodba uspešno prestala tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

_**O pritožbi tožene stranke**_

12. Pritožba tožene stranke zoper II. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje je delno utemeljena.

13. Pritožnica pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru zmotno uporabilo določbo 155. člena ZPP, ko je obrazložilo, da tožena stranka ni upravičena do plačila odvetniških stroškov za odgovor na tožbo in pripravljalno vlogo, ker ti dve vlogi za uspeh tožene stranke v tej pravdi nista bili potrebni, saj bi bil tožbeni zahtevek v vsakem primeru zavrnjen. Po presoji pritožbenega sodišča tako stroški odgovora na tožbo kot tudi stroški pripravljalne vloge v tem gospodarskem sporu majhne vrednosti predstavljajo potrebne stroške.

14. Sodišče prve stopnje po prejemu odgovora na tožbo tožene stranke, v katerem je ta izrecno ugovarjala, da tožbeni zahtevek tožeče stranke ni sklepčen, in predlagala, da ga prvostopenjsko sodišče zavrne (zaradi česar je mogoče šteti, da gre za potrebne stroške), tožbenega zahtevka tožeče stranke ni zavrnilo. Odgovor na tožbo je skupaj s pozivom, naj nanj odgovori, vročilo tožeči stranki. Po prejemu prvega pripravljalnega spisa tožeče stranke, pa je slednjega - ponovno skupaj s pozivom na odgovor - vročilo toženi stranki, ki je nato dne 11. 10. 2019 sodišču posredovala svojo prvo pripravljalno vlogo (list. št. 55). V tej je podala ugovor prekluzije, se ponovno sklicevala na nesklepčnost dopolnitve tožbe ter odgovorila na navedbe iz pripravljalnega spisa tožeče stranke.

15. Po presoji pritožbenega sodišča se glede na opisano dinamiko spora tako ni mogoče strinjati z zaključkom prvostopenjskega sodišča, da ker je bila trditvena podlaga tožeče stranke v dopolnitvi tožbe pomanjkljiva, toženi stranki ni bilo treba odgovarjati na tožbo oziroma pripravljalno vlogo tožeče stranke. Ker tožena stranka do izdaje sodbe sodišča prve stopnje ni bila seznanjena z njegovim stališčem, da je tožbeni zahtevek nesklepčen, je bilo v njenem interesu, da (prek pooblaščenca) podaja navedbe v okviru postopka v sporu majhne vrednosti, zaradi česar so bili stroški, ki so nastali z vložitvijo odgovora na tožbo in pripravljalne vloge, potrebni in je tožena stranka do teh upravičena. Tožena stranka je v svojih vlogah (pravilno) opozarjala na pomanjkljivosti v trditveni podlagi, ki jih je v končni fazi ugotovilo tudi prvostopenjsko sodišče (nesklepčnost, prekluzija). Pritožbi tožene stranke zoper II. točko izreka je po stališču pritožbenega sodišča zato potrebno ugoditi in ji priznati še stroške, ki so ji nastali z omenjenima vlogama.

16. Stroški tožene stranke, ki jih je pritožbeno sodišče še priznalo toženi stranki na podlagi priglasitve ter na podlagi Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT), Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) in pravila iz prvega odstavka 155. člena ZPP tako znašajo 244,80 EUR. Pritožbeno sodišče je toženi stranki priznalo 200 točk za sestavo odgovora na tožbo (1. točka tar. št. 19 OT), 200 točk za sestavo prve pripravljalne vloge (1. točka tar. št. 19) ter 8 točk za administrativne stroške iz tretjega odstavka 11. člena OT (55,00 EUR za plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi pa je toženi stranki priznalo že sodišče prve stopnje). Ostalih priglašenih stroškov pritožbeno sodišče toženi stranki ni priznalo, saj so že zajeti v druge postavke.

17. Pritožba tožene stranke je torej utemeljena, zaradi česar ji je pritožbeno sodišče delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremenilo tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 8 dni plačati poleg že s sodbo sodišča prve stopnje že priznanih stroškov še pravdne stroške v znesku 244,80 EUR, po poteku tega roka do plačila pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

_**O pritožbenih stroških**_

18. Tožena stranka je s svojo pritožbo zoper II. točko izreka uspela delno - tj. od (še) zahtevanih 397,80 EUR ji je pritožbeno sodišče prisodilo 244,80 EUR. Do povrnitve stroškov v zvezi s pritožbo je zato upravičena v 62 % deležu (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Prav tako je tožena stranka upravičena do povračila stroškov odgovora na pritožbo tožeče stranke.

19. Pritožbene stroške je pritožbeno sodišče odmerilo upoštevaje specificirana stroškovnika na omenjenih vlogah, OT in ZST-1. Pri tem ji je v zvezi s pritožbo priznalo 250 točk po tar. št. 21/1 OT in 5 točk za izdatke iz 11. člena OT. 100 točk za konferenco s stranko pritožbeno sodišče toženi stranki ni priznalo. V zvezi s pritožbo je pritožbeno sodišče toženi stranki priznalo še strošek sodne takse v znesku 21,60 EUR - skupaj torej 174,60 EUR. Upoštevaje ugotovljeni delež pa je tožena stranka do stroškov v zvezi s pritožbo upravičena v višini 108,50 EUR. V zvezi z odgovorom na pritožbo je pritožbeno sodišče toženi stranki priznalo 250 točk po tar. št. 21/1 OT in 5 točk za izdatke iz 11. člena OT.

20. Pritožbeni stroški tožene stranke tako skupaj znašajo 261,50 EUR. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati 261,50 EUR pritožbenih stroškov, in sicer v roku 8 dni, po poteku tega roka do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

21. Tožeča stranka s pritožbo zoper sodbo ni uspela. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da do povrnitve stroškov v zvezi s pritožbo ni upravičena (prvi odstavek 154. člena ZPP). Prav tako tožeča stranka ni upravičena do povračila stroškov odgovora na pritožbo tožene stranke. Vse zgoraj navedene stroške mora torej kriti sama.

1 Pri čemer tožeča stranka omenja le sodbo VSL I Cpg 865/2017. 2 Kot je sklepčnost definirana v 3. točki prvega odstavka 318. člena ZPP, ki ureja zamudno sodbo. 3 Tožeča stranka lahko v 8 dneh po prejemu odgovora na tožbo vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe v odgovoru na tožbo (tretji odstavek 452. člena ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia